Islandija in Irska sta prvi evropski državi, ki ju je v času te globalne finančne krize doletela domača bančna kriza, in prvi državi, ki sta morali banke sanirati. Kljub številnim podobnostim glede pomena bančnega sektorja za celotno gospodarstvo, sta ubrali zelo različne poti njegove sanacije. Toda končni stroški so zelo podobni. Zelo zelo visoki. Kaj se lahko naučimo iz njunih bančnih sanacij? * Nadaljujte z branjem
Author Archives: jpd
Wirtschafts Blatt: Slovenija obotavljiva glede reform
Avstrijski Wirtschafts Blatt danes piše, da je Slovenija še naprej obotavljiva glede reform in da je prestavila odločanje o slabi banki. Pri tem pa navaja moj komentar, da je verjetnost izogiba prošnji za finančno pomoč EU odvisna od tega, kako bodo finančni trgi ocenili strukturni reformni paket (pokojninska reforma in reforma trga dela) ter načrt glede sanacije bank. Nadaljujte z branjem
O histeričnosti finančnih trgov
Pred mesecem in pol sem na podlagi študije De Grauwe in Ji (2012) pisal o neracionalnosti finančnih trgov, ki so v primeru držav Evropske monetarne unije sistematično podcenjevali rizike pred krizo, po krizi pa jih začeli sistematično precenjevati. Pred dnevi sta kolega iz NECSI, Cambridge, Lagi in Bar-Yam (2012), v novi študiji te ugotovitve potrdila in nakazala, da bi lahko bili družbeni stroški za Grčijo bistveno nižji (manj striktno varčevanje, nižji padec BDP in manj izgubljenih delovnih mest), če finančni trgi ne bi iracionalno in histerično ponoreli. Nadaljujte z branjem
Fiskalna konsolidacija v času depresije je samomor
Medtem ko se članice EU opotekajo in padajo pod težo fiskalnega posta za vsako ceno, so vodilni evropski in ameriški makroekonomisti že zdavnaj prišli do konsenza, da je izvajanje fiskalne konsolidacije v času gospodarske depresije podobno samomoru. Strošek zniževanja javnega dolga je bistveno bolj preprost in cenejši, če države fiskalno konsolidacijo izvedejo, ko je kriza mimo. Zato je edina “življenjska” alternativa za EU, da fiskalno konsolidacijo odloži na čas po krizi. Nadaljujte z branjem
Catch 22 oziroma Ko se finančni trgi odločijo, da Slovenija mora bankrotirati
Tole je dober primer tega, kako je težko obrniti trende, ko se je nekdo (finančni trgi) odločil, da je za Slovenijo samo en izhod: bankrot. Tipičen Catch 22, karkoli narediš ali ne narediš, je razlog za to, da se ne moreš izvleči. Nadaljujte z branjem
Zoran Janković in moralni bankrot levice
O moralnosti in “poslovnih praksah” Zorana Jankovića nimam prav dobrega mnenja. O tem sem pred meseci že pisal. Glede njegove včerajšnje aretacije (pridržanja) in hišne preiskave v zvezi z inkriminiranimi posli in sumi zlorabe uradnega položaja naj organi pregona in pravosodni organi naredijo svoje delo. Toda veliko bolj kot začetek preiskovalnih dejanj proti Jankoviću me fascinira molk intelektualne levice. Na to dejstvo sta lepo opozorila le dva intelektualca, ki jih beležijo kot levičarska – Vojko Flegar in Boris Vezjak. Nadaljujte z branjem
Kdo je odgovoren za tajkunske kredite?
Politično in strokovno odgovornost za tajkunska posojila in podobne »katastrofe stoletja« je pravzaprav precej lahko razporediti. Le interesa, da bi to storili, kot po čudežu, nikoli ne najdejo. Kajti takratni in zdajšnji glavni akterji bi v tem procesu preveč očitno »naleteli sami nase«. * Nadaljujte z branjem
Marcel Štefančič Jr. in Puščanje krvi po slovensko
Marcela Štefančiča Jr. sem običajno rad bral. Toda tega je že vsaj 15 let. Ter seveda v sekciji filmskih recenzij. Ne toliko zaradi recenzij, ker se najina okusa ne pokrivata, ampak zaradi jezika, ki ga Marcel uporablja. Preprosto rečeno, lepo piše. Zelo malo je slovenskih novinarjev ali avtorjev, ki znajo dobro pisati. Marcel vsekakor spada v to redko skupino. Toda Marcel je po duši in izobrazbi filozof ter ljubi fikcijo, še posebej, se mi zdi, žanr teorije zarote. To pa ni nujno dobra kombinacija, kadar hočeš objektivno predstaviti neko dogajanje. Poenostavljen opis običajno trči v podatke, ki pa teorije, milo rečeno, nujno ne podpirajo. In točno to se je Marcelu zgodilo v eseju Puščanje krvi. Nadaljujte z branjem
Tudi Španija je Slovenija – elite in ekstrakcija rent
Pred enim mesecem sem v članku Zakaj bo Slovenija bankrotirala? pisal o institucionalnih razlogih, zakaj je Slovenija padla v to brezno in katere institucionalne spremembe mora izvesti, da se iz njega izvleče. Pravkar sem videl, da je dva tedna nazaj španski El Pais objavil podobno institucionalno analizo tudi za Španijo, v kateri César Molinas predlaga politične spremembe v Španiji – predvsem uvedbo večinskega volilnega sistema. Nadaljujte z branjem
Najdražje bančne krize po letu 1970. Slovenija že zelo blizu
Luc Laeven in Fabián Valencia iz IMF sta junija letos objavila raziskavo o najdražjih bančnih krizah na svetu po letu 1970. Sedanja irska bančna kriza je po vseh treh dimenzijah stroškov najdražja bančna kriza v zadnjih štirih desetletjih med razvitimi državami. Ni pa najdražja nasploh. Slovenija kotira precej visoko – na ravni zgodovinskega povprečja razvitih držav, čeprav sedanje bančne krize sploh še ni začela reševati. Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.