Teorija zarote: Zakaj je padla Janševa vlada

Verjamem, da ne verjamete v teorije zarote. Jaz tudi ne. Vem pa, da obstajajo močni gospodarski interesi. Denimo, prvotni zakon o lastninjenju iz leta 1991, ki je razklal Demos in bil zminiran v parlamentu s strani tedanjega zbora združenega dela (v katerem so sedeli predvsem menedžerji), nakar je padla Demosova vlada. Leto kasneje je bil pod novo vlado sprejet nov zakon, ki je omogočil notranjo razdelitev oziroma menedžersko lastninjenje. Ali denimo t.i. “pidovska zakonodaja” v 1990. letih, ki je omogočila razcvet pidovskih baronov (Horvat, Gantar, Lah, Anderlič itd.) in ničelno obdavčitev njihovih donosov. Interesi delujejo. Zelo dobro so vidni iz časovne distance.* Nadaljujte z branjem

Bančna luknja: Niso hoteli, da se ples konča

Zanimivo je, da skoraj pet let po izbruhu finančne krize v Sloveniji še vedno straši fantom bančne luknje. Lepo je sicer, da je oblast ta fantom vsaj legitimizirala, ga prepoznala kot problem in lepo je, da ga je sedanja vlada začela reševati s konkretnim projektom slabe banke. Problem pa je v tem, da se temu fantomu dodaja pridih misterioznosti in zarote. Fantom dobiva politično barvo. Pa vendar so stvari relativno preproste, če pogledamo številke. Preproste so tudi, če pogledamo imena za številkami ter odgovornosti zanje. * Nadaljujte z branjem

Prihodnost ni več v naših rokah

Ta teden je parlament končno sprejel sklep o sanaciji bank. Vsaj tri leta in pol prepozno. Tako pozno, da na uspešnost sanacije in na gospodarsko okrevanje nimamo več skoraj nobenega vpliva. Prihodnji razvoj dogodkov in gospodarska dinamika v Sloveniji nista več odvisna od nas. Odvisna sta od tega, kako bodo slovenske protikrizne ukrepe in načrt bančne sanacije videli in ocenili mednarodni finančni trgi. Če nam bodo verjeli, se morda še lahko sami izvlečemo. Če ne bodo, pa bo v nekaj mesecih vlada morala zaprositi za tujo finančno pomoč. * Nadaljujte z branjem

Sanacija bank: lekcije iz Islandije in Irske

Islandija in Irska sta prvi evropski državi, ki ju je v času te globalne finančne krize doletela domača bančna kriza, in prvi državi, ki sta morali banke sanirati. Kljub številnim podobnostim glede pomena bančnega sektorja za celotno gospodarstvo, sta ubrali zelo različne poti njegove sanacije. Toda končni stroški so zelo podobni. Zelo zelo visoki. Kaj se lahko naučimo iz njunih bančnih sanacij? * Nadaljujte z branjem

Najdražje bančne krize po letu 1970. Slovenija že zelo blizu

Luc Laeven in Fabián Valencia iz IMF sta junija letos objavila raziskavo o najdražjih bančnih krizah na svetu po letu 1970. Sedanja irska bančna kriza je po vseh treh dimenzijah stroškov najdražja bančna kriza v zadnjih štirih desetletjih med razvitimi državami. Ni pa najdražja nasploh. Slovenija kotira precej visoko – na ravni zgodovinskega povprečja razvitih držav, čeprav sedanje bančne krize sploh še ni začela reševati. Nadaljujte z branjem

Slaba banka, tretjič

Tri leta in pol je (februarja 2009), odkar smo s kolegi opozorili na nujnost sanacije bančnega sistema z uporabo mehanizma t.i. slabe banke. Tri-in-pol leta kasneje je predlog še bolj aktualen, in bistveno bolj akuten, predvsem pa težje izvedljiv ter bolj tvegan in potencialno dražji za davkoplačevalce. V tem komentarju še tretjič predlagam slabo banko za sanacijo slovenskega bančnega sistema. Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: