Pod katerim imenom / nazivom bi želeli zapustiti EU?

Odhod iz EU prihaja zelo v modo. Tudi če si tega ne želimo najbolj in bi v bistvu radi le malce bolj fleksibilne pogoje in več prostora za domačim podjetjem in svojim prebivalcem bolj prijazne politike. Če bi radi le nekoliko več prostora za dihanje in manj nesmiselnega nemškega in bruseljskega diktata. Toda ker te relaksacije očitno ni mogoče dobiti in ker je že razmišljanje v tej smeri bogokletno, volja ljudstva pa preprečena, se bo očitno treba resneje pripraviti na odhod. Kot pred tremi desetletji, ko se je – med intelektualci –  snoval odhod iz nekdanje Jugoslavije.

In s katerim imenom / nazivom  bi želeli, da zaznamujejo slovenski izhod iz EU? “Sleavenia” zveni grozno, mar ne? Sloexit? Slo-out?

Nadaljujte z branjem

Mrežni učinek sošolcev na elitnih šolah: Študij kot naložba v mrežo vplivnežev

Še vroča študija Bartika in Hershbeina (2018) “Degrees of Poverty: The Relationship between Family Income Background and the Returns to Education” za ZDA kaže, da se študij splača iz vidika kasnejše plače. Toda bolj kot ta pričakovani rezultat bode v oči dejstvo, da je premija za bolj premožne bistveno višja kot za revnejše. Denimo posameznik, katerega družinski dohodek na osebo v času srednje šole je presegal 1.85-kratnik meje revščine, je po študiju deležen premije v obliki višje plače v višini 132 % glede na plačo srednješolca, medtem ko za posameznike izpod tega praga premija znaša le še 71%.

V čem je štos, da potomci bogatih staršev iz študija potegnejo bistveno večje materialne koristi kot rojeni v revnejših družinah?

Nadaljujte z branjem

Je Italija žrtev pomanjkanja reform ali pa evra in globalizacije?

Ko se udarita neverjetna aroganca evrokratov in interesi finančnih trgov z italijansko demokracijo

Zgodbo glede Italije zadnjih dni poznate (zavrnitev imenovanja nove vlade s strani predsednika države Mattarelle, ki mu ni bil všeč evroskeptični finančni minister Paolo Savona, podelitev mandata nekdanjemu tehnokratu iz IMF Cottarelliju, katerega vlada nima nikakršne možnosti politične podpore, ima pa podporo Francije in Bruslja) in je ne bi pogreval. Italijanski predsednik, ki je – kot pravi – želel zaščititi prihranke italijanskih gospodinjstev, je povzročil nasprotno – paniko, ali bolje rečeno, kontrolirano norenje finančnih trgov glede donosov italijanskih obveznic. Ampak prav to je bil najbrž namen te obstrukcije italijanske demokracije s strani predsednika države. Vsaj tako je razumeti EU komisarja Oettingerja, ki pravi, da bodo “trgi naučili Italijane, kako pravilno glasovati“:

Nadaljujte z branjem

Tisti, ki so odšli: Kariera po doktoratu

Na svoj predhodni prispevek dobim zanimiva odziva. Biolog, s katerim sva skupaj obiskovala fakulteto, mi – razočaran nad znanostjo, čeprav je tako doktorat kot postdoc opravil v Skandinaviji – prenese modri nasvet svojega mentorja: »Vedeti moraš, kdaj naj se nehaš zaletavati z glavo v zid.« Drugi, kemik, znanec še iz gimnazijskih časov, pa brez dlake na jeziku komentira, da sem šla delat karierni samomor. Ne morem mu oporekati. Edino, kar lahko naredim, je, da svojo zgodbo postavim v širšo perspektivo.

MOČ ZGODOVINSKEGA TRENUTKA

Za nas, ki smo življenje začenjali v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, se je zdelo, da nas čaka perspektivna pot. Kot bi nam zgodovinske okoliščine pred nogami razvijale rdečo preprogo. Padec berlinskega zidu, tektonski politični premiki po Evropi. Osamosvojitev Slovenije. Postsocialistični razvoj in gospodarska rast. Digitalna revolucija. Vstop Slovenije v Evropsko Unijo. Oblikovala se je slovenska različica razvpitih milenijcev.

Eden najbrž najpogostejših stavkov, ki jih je slišala moja generacija, je bil: »Uči se, da ti ne bo treba delati.«

Nadaljujte z branjem

Davki prejšnjih generacij determinirajo vaš današnji uspeh

V poduk strankam, ki na pamet zagovarjajo zniževanje davkov vsepovprek.

DAMIJAN blog

Nekaj refleksij ob branju knjige Roberta H. Franka “Success and Luck: Good Fortune and the Myth of Meritocracy” (2016).

Ste kdaj pomislili na to, koliko je sreča vplivala na to, da ste danes to, kar ste? Večina ljudi ima na uspeh črno-bel pogled: nekdo je uspel, ker je bil talentiran in ker je vložil veliko napora, da je ta talent tudi izkoristil, luzerji pa so luzerji, ker so leni in/ali neumni. Pri tem pa večina seveda spregleda faktor sreče, brez katere uspeha ne bi bilo. Za uspeh je potrebna vsaj trojna sreča. Prvič, ob tem, da ste imeli srečo, da ste se rodili zdrav, močan in intelektualno sposoben in v pravo družino, je – drugič – ključna sreča roditi se v pravem okolju (v pravi državi z ustreznim, varnim in stimulativnim okoljem) in – tretjič – priti na trg dela v ravno pravem času, ki vaše specifične…

View original post 1,007 more words