Fevdalizacija države

Komentar je v originalu objavljen v Dnevnikovem Objektivu.

Slovenijo v zadnji polovici desetletja pretresa serija gospodarsko – političnih škandalov, ki jih ni mogoče opredeliti drugače kot fevdalizacija države. V tej zvezi so zanimive paralele z ZDA v zadnjih 150 letih. Konec 19. stoletja je gospodarstvo ZDA obvladovalo nekaj velikih oligopolnih družb, ki so jih vodili t.i. roparski baroni tipa J.P. Morgan (bančništvo), Rockefeller (nafta), Carnegie (železarstvo), Duke (tobak), Flagler (železnice, nafta), Stanford (železnice), Vanderbilt (železnice) itd. Monopolizacija, iztiskanje konkurence z neetičnimi poslovnimi praksami in cenovno ropanje potrošnikov ter vpliv na najvišjo politiko je šel tako daleč, da se je politika na najvišjem nivoju morala odločiti za poseg. Nadaljujte z branjem

Povečava: Kaznovalna politika in stopnja kriminala

Dva vidna profesorja ekonomije iz univerze v Chicagu sta oblikovala pomemben ekonomski vidik vpliva kaznovalne politike na stopnjo kriminala. Nobelovec Gary Becker je (leta 1968) pokazal na učinek visokih zagroženih kazni kot načina prevencije kriminala. Zelo verjetni bodoči nobelovec Steven D. Levitt je leta 1996 z empirično raziskavo pokazal, da lahko omilitev politike preganjanja kriminala v 1960 letih in zgodnje izpuščanje zapornikov pojasni okrog 30 odstotkov kasnejšega dviga stopnje kriminala v ZDA. Z liberalizacijo kaznovalne politike se je “deterrence” efekt visokih zagroženih kazni izgubil in s tem signal vsem posameznikom v družbi, da se kriminal ne splača. Nadaljujte z branjem

Konfuzne strategije lastnikov glede NLB in Triglava

Komentar je v originalu objavljen v Financah.

Zadnji dve leti lahko mirno označimo kot dve izgubljeni leti za slovensko gospodarstvo. Težava pa je v tem, da bo iz tega po japonskem “vzoru” sledila najmanj izgubljena polovica desetletja. Vendar ni kriva sama globalna finančna kriza, pač pa izjemno neučinkovit odziv nanjo. V teh dveh letih bi lahko ozdravili banke, ki bi zdaj lahko z omiljenimi kreditnimi standardi začele bolj intenzivno kreditirati podjetja in gospodinjstva in s tem uspešno poganjati gospodarsko rast. Ker tega nismo naredili, se tudi prava gospodarska rast ne bo vrnila. Slovenija bo srednjeročno deležna rasti okrog enega odstotka, morda malenkostno več, medtem ko bodo razvitejše države, kamor največ izvažamo, rasle približno dvakrat hitreje. Nadaljujte z branjem