Težko kaj dodam k temu, kar je napisal Janko Veber v obrazložitev svojega glasu proti zakonu o drugem tiru (no, bom jutri dodal v posebnem zapisu):
GLASOVAL SEM PROTI ZAKONU O DRUGEM TIRU
Poseben zakon za 27 km proge ni potreben.
Gradimo lahko brez posebnega zakona, enako kot druge železnice pri nas do sedaj.
Projekt je treba racionalizirati in graditi brez Madžarske.
Podjetje 2TDK je obvod za podmizno prodajo naše najbolj dobičkonosne železniške infrastrukture tujcem.
Stanko Štrajn
Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača – Koper (v nadaljevanju zakon) določa pogoje in način izvedbe investicije v izgradnjo drugega tira Divača-Koper (v nadaljevanju drugi tir), ki jo bo izvedla družba 2TDK družba za razvoj projekta d.o.o. (v nadaljevanju 2TDK), ki jo je ustanovila Vlada Republike Slovenije s sklepom št. 01406 – 4/2016/15 z dne 31. 3. 2016. Vidimo, da je Vlada ustanovila družbo, še preden je za takšen način izvedbe investicije pridobila pravno podlago v zakonu. Družba še ni sklenila z Republiko Slovenijo koncesijske pogodbe v skladu s 24.čl. Zakona, ki je že sprejet, a glede na razpisan referendum še visi, ker je možno, da ga referendum razveljavi. Družba gotovo še nima urejenih statusnih pogojev, ki so po zakonu potrebni za njen položaj investitorja, vendar pa se Vlada in družba obnašata, kot da bi bilo že vse urejeno in da ni ovir za izvajanje investitorskih aktivnosti družbe.
Januarja letos smo s prispevkom, ki je bil objavljen v Sobotni prilogi, poskušali izpostaviti problematiko, povezano z oceno vrednosti, načinom financiranja in slabega vodenja investicijskega projekta gradnje nove železniške povezave med Divačo in Koprom. Povod je bila strokovno pomanjkljiva in nepopolno izvedena revizija ocenjene vrednosti projekta drugi tir, ki jo je izvedlo podjetje Geodata, potrdilo in plačalo ter tudi javno objavilo pa ministrstvo za infrastrukturo. V članku smo predstavili izsledke lastne analize »od zgoraj navzdol«, tj. oceno vrednosti investicije na podlagi primerljivih projektov, ki pa lahko rabi zgolj za stroškovno orientacijo v začetnih fazah projekta.
Na osnovi naše analize iz januarja letos smo za uradni osnutek investicijskega programa, ki ga je izdelal državni inženir DRI in ga je v svoji reviziji podjetje Geodata v glavnem ocenilo kot strokovno korektnega, ugotovili številne pomanjkljivosti. Prvič, raven vrednosti stroškov predorov na enoto (€/m³, €/m) močno odstopa od dosedanjih izkušenj iz nacionalnega programa gradnje avtocest. Drugič, vrednost tveganj in s tem vrednost nepredvidenih del v skupni oceni investicije je močno pretirana. In tretjič, faktor nepredvidenih del se ponavlja (multiplicira) na več ravneh izračuna in se upošteva večkrat, kar se odraža v pretirani oceni stroškov investicije.
Sredi najbolj vročega poletja je potekala še bolj vroča bitka za Demografski rezervni sklad (DRS). Po zakonu o Slovenskem državnem holdingu (SDH) bi vlada morala sedanjo Kapitalsko družbo, skupaj z Modro zavarovalnico, preoblikovati v »neodvisni avtonomni demografski rezervni sklad« že najpozneje do konca 2015, vendar je vlada zamujala z ustreznim zakonom o DRS dve leti. Zamujala pa je zaradi nedorečenosti vloge DRS.
Krvava bitka za DRS pa se je vrtela praktično o dveh ključnih vprašanjih: ali bo DRS portfeljski vlagatelj ali upravljavec strateških in pomembnih naložb ter kdo bo upravljal z DRS. Še bolj poenostavljeno, bitka se je bila za to, ali bo DRS res »neodvisni avtonomni sklad« ali pa le prejemnik dividend. Iz tega namreč izhaja politični vpliv, predvsem iz vidika možnosti kadrovanja lastnih kadrov na nadzorne in upravljalske položaje v od države lastniško obvladovanih podjetjih.
Referendumska kampanja okrog 2. tira se je po pričakovanju sprevrgla v to, kar sem napovedoval in vlado opozarjal že aprila: v politično manipuliranje in brezplačno predvolilno kampanjo za opozicijo. Vendar sem bil še preblag, kajti v debato se je vključila še plejada krjavljev, ki sicer nimajo pojma o drugem tiru, vendar želijo svojo minutko na televiziji. Dobili smo semenj ničevosti, v katerem ni prostora niti za trohico strokovne diskusije.
