Odlična izvedba legendarne pesmi Leonarda Cohena.
Author Archives: jpd
Marcel Štefančič, Jr.: Koronska zarota in vpliv na globalno ekonomijo
Neenakost med ljudmi – Razlogi in možne spremembe (4. del)
Bine Kordež
Distribucija dohodkov iz kapitala
V prejšnjih tekstih smo ugotovili, da so v zadnjih dvajsetih letih zaposleni za vloženo delo dobili blizu 80 % skupaj ustvarjene dodane vrednosti, preostalo petino pa kapital, torej nadomestilo za vložena sredstva v gospodarske dejavnosti. Čeprav lahko slednji delež ocenjujemo kot visok, pa podatki kažejo, da je skoraj nujen, če želimo zadržati interes lastnikov premoženj, da jih vlagajo v proizvodnjo, realizirajo dobičke, a tudi prevzemajo tveganja izgube vloženih sredstev. Vlaganja pa so nujna za nadaljnji razvoj, za več delovnih mest in tudi višje zaslužke.
Pogledali smo tudi distribucijo dohodkov od dela (prejemke zaposlenih), kjer prav tako ugotavljamo, da večjih odstopanj od trenutne delitve ne more biti. Vsekakor lahko razpravljamo o relativno visokih (a v Sloveniji vsaj zaenkrat tudi dokaj močno obdavčenih) prejemkih ozkega kroga ljudi, a takšnih je pri nas le nekaj tisoč, torej desetinka odstotka vseh zaposlenih. Ključno je, da tudi omejitev teh prejemkov ne bi imela večjega vpliva na prejemke vse ostale množice zaposlenih, ker so ti pač omejeni z ustvarjeno dodano vrednostjo. Tokrat pa bomo pogledali še, kako je z distribucijo prejemkov iz kapitala.
Javni dolg kot sodobna kuga? Itak, da ne
Sedanja vlada bo z vsemi ukrepi s fiskalnimi učinki v dveh letih (2020-2021) pridelala dodatnih 8 milijard evrov javnega dolga. Lani je proračunska luknja znašala več kot 3.8 milijard evrov (8.4% BDP), letošnja pa naj bi znašala skoraj 4.2 milijardi evrov (8.6% BDP). To povečanje javnega dolga za kar 17% BDP se seveda sliši kot nepojmljivo. Vendar preden se začnemo populistično zgražati, prej poglejmo, kako velik problem je javni dolg.
Javnost ima, tudi po zaslugi poročanja medijev, običajno izjemno negativen odnos do javnega dolga. Živi v prepričanju, da obstaja absolutna omejitev zneska dolga, ki ga lahko država izda. Če to mejo preseže, bo država bankrotirala. K temu prepričanju sta pred desetletjem izdatno prispevala ekonomista iz Harvarda Carmen Reinhart in Ken Rogoff s kontroverzno znanstveno študijo o tem, da je visoka zadolženost držav lahko prekletstvo, saj naj bi pri dolgu nad 90% BDP gospodarska rast postala celo negativna.
Inflation and financial risk
Is inflation coming back in the major capitalist economies? As the US economy (in particular) and other major economies begin to rebound from the COVID slump of 2020, the talk among mainstream economists is whether inflation in the prices for goods and services in those economies is going to accelerate to the point where central banks have to tighten monetary policy (ie stop injecting credit into the banking system and raise interest rates). And if that were to happen, would it cause a collapse in the stock and bond markets and bankruptcies for many weaker companies as the cost of servicing corporate debt rises?
The current mainstream theory for explaining and measuring inflation is ‘inflation expectations’. Here is how one mainstream economic paper put it in relation to the US: “Over the longer-term, a key determinant of lasting price pressures is inflation expectations. When businesses, for example, expect long-run prices…
View original post 1,834 more words
Billy Joel – An Innocent Man
Pet ukrepov za prevzgojo vlade
Ervin Hladnik Milharčič ima odličen recept za to, kako lahko mediji vlado, ki izvaja vojno proti medijem, najbolj učinkovito prizadanejo in prevzgojijo. Preprosto tako, da začnejo o njej, njenih ministrih in njihovih potezah poročati skrajno racionalno. Brez slike in zvoka, brez fotografij in brez imen in priimkov, zgolj nazivi funkcij. Brez pojavljanja v medijih ni samopromocije vladnih strank in ni reelekcije.
Zrak je treba očistiti in ponovno vzpostaviti normalnost. Vsak mora narediti tisto, kar zna. Novinarji pa v tem svetu znamo marsikaj. Za začetek zadošča pet vzgojnih ukrepov.
1. Vsi normalni mediji vpeljejo bojkot uporabe imen in priimkov vseh slovenskih politikov. Opisujemo jih samo s funkcijami: predsednik vlade, minister za obrambo, vodja poslanske skupine.
2. Ukinjeno je objavljanje fotografij, videoposnetkov in risb politikov pri opravljanju funkcij. Namesto njihovih podob se objavi simbolične slike ali posnetke. Na radiu in televiziji njihove izjave z nevtralnim glasom prebere voditelj.
3. Vpelje se popolna prepoved citiranja, povzemanja in komentiranja vseh tvitov in zapisov na Facebooku ter drugih ekscentričnosti. Tega ni. Delovalo je za Trumpa in ni hudič, da ne bo tudi za slovensko vlado.
4. Piše se izključno o tistih relevantnih potezah vlade in parlamenta, ki imajo vpliv na delovanje družbe. O njih se piše ekstenzivno, temeljito in brez zadržkov.
5. Pri vsakem članku ali prispevku je treba omeniti, kaj o dogodku pravi STA. Da ne pozabimo, zakaj to počnemo.
Za STA ukrepi ne veljajo. Oni lahko objavijo vse. Če hočejo politiki videti sebe, naj gredo pogledat na njihov strežnik.
Vir: Dnevnik
Strategija cepljenja (verzija x) očitno ne deluje: Slovenija na repu EU držav
Po podatkih evropskega centra ECDC Slovenija vse bolj zaostaja za ostalimi državami po dinamiki cepljenja. Po podatkih do včeraj (6.5.2021) je bilo v Sloveniji z vsaj enim odmerkom cepljenih 24.8% populacije, z dvema odmerkoma pa 12.4% populacije. S tem Slovenija močno zaostaja za povprečjem EU pri cepljenju z enim odmerkom (EU: 30.6%) in je na repu EU držav (le 5 članic EU je slabših od Slovenije). Le pri cepljenju z dvema odmerkoma je Slovenija nekoliko nad povprečjem EU. Pri čemer pa je treba vedeti, da so nekatere države (predvsem Finska) stavile na strategijo prvega odmerka. Močno spredaj pri dinamiki cepljenja so Madžarska, Malta, Islandija, Finska, Nemčija, Belgija, Švedska, pa tudi Avstrija.
Preprosta strategija cepljenja s finančno spodbudo cepljenim
Do vključno včerajšnjega dne je bilo vsaj z enim odmerkom cepljenih 449,475 ljudi oziroma le 21.4% populacije. Po številu cepljenih (z enim ali dvema odmerkoma) na prebivalca med primerljivimi državami v soseščini za Slovenijo zaostajata le Hrvaška in Češka. Če je na začetku primanjkovalo cepiv, pa zadnje tedne dobave cepiva močno presegajo število opravljenih cepljenj in na včerajšnji dan je bilo več kot 180,000 neporabljenih odmerkov. Po tempu cepljenja v zadnjem tednu dni (manj kot 12,000 dnevno) to pomeni, da s cepljenjem zaostajamo za več kot 15 dni. Ob povečanih dobavah v maju (več kot pol milijona odmerkov) je očitno, da se bomo konec maja ubadali z velikimi presežki neporabljenih odmerkov in da cilja o 70% precepljenosti do konca junija niti slučajno ne bo dosegli.
Dejstvo je, da dosedanje “strategije” cepljenja ne delujejo, saj vlada velika zmeda tako glede prijavljanja na cepljenje (prek različnih platform) kot glede ozaveščanja javnosti o potrebnosti cepljenja in relativnosti tveganj pri cepljenju glede na tveganja v primeru necepljenja. Očitno je, da bo treba cepljenje močno spodbuditi in strategijo cepljenja močno poenostaviti. Predlagam zelo preprosto strategijo cepljenja za naslednje 3 mesece:
- Enotna lista cepljenja, s katero upravlja NIJZ,
- Osnovni kriterij prioritetne liste cepljenja je EMŠO (starost),
- Dopolnilni kriterij so kritične bolezni, ki posameznike uvrstijo višje glede na kriterij EMŠO,
- Kdor se eksplicitno ne želi cepiti, o tem obvesti osebnega zdravnika, ki ta podatek vnese v spletno aplikacijo NIJZ,
- Vlada vsem, ki so se cepili do vključno 31.7. letos nakaže 50 evrov finančne spodbude.
Bajaga – Moji drugovi
Za moje Radgončane na živahni jadralski odpravi
Moji su drugovi biseri rasuti po celom svetu
I ja sam selica pa ih po nekad sretnem u letu
…
I ja sam selica pa ih po nekad sretnem u letu
…
Moji su drugovi žestoki momci velikog srca
I kad se pije i kad se ljubi i kad se puca
Gore, od Alaske do Australije
Kad god se sretnemo, uvek se zalije
Uvek se završi, s nekom od naših pesama
I kad se pije i kad se ljubi i kad se puca
Gore, od Alaske do Australije
Kad god se sretnemo, uvek se zalije
Uvek se završi, s nekom od naših pesama
.
Da smo živi i zdravi još godina sto
Da je pesme i vina i da nas čuva Bog
Da su najbolje žene uvek pored nas,
Jer ovaj život je kratak i prozuri za čas
Da je pesme i vina i da nas čuva Bog
Da su najbolje žene uvek pored nas,
Jer ovaj život je kratak i prozuri za čas
.
