NLB: Kako je vlada zapravila 400 milijonov in naredila za dve milijardi evrov škode

Če živiš dovolj dolgo, doživiš marsikaj. Tudi in predvsem ponavljanje zgodovine. Enkrat kot katastrofe, drugič kot farse. Sproti lahko spremljaš, kako politiki spreminjajo stališča, jih poljubno obračajo za 180 stopinj. In pri tem niti ne zardijo, ampak vsakič z isto vehemenco zagovarjajo v tistem trenutku najbolj pravoverno stališče. Tako so lahko včeraj z vsemi piarovskimi orožji zatrjevali, da je banana modre barve, danes pa z istimi orodji in enako vehemenco zatrjujejo, da je črne. Da bi si enkrat sneli politična očala in brez političnih predsodkov ogledali objekt diskusije ter dobili objektivno sliko, da je zrela banana izključno rumene barve, pa ostaja znanstvena fantastika.* Nadaljujte z branjem

Nova Janševa vlada ali Od kaotične demokracije k banditski poldemokraciji

Najprej nekaj o ozadju. Ko smo leta 2005 v Odboru za reforme z mandatom vlade Janeza Janše pripravili velik reformni paket s 67 ukrepi za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in povečanje blaginje prebivalcev te države, so ta reformni zagon na nož pričakali praktično vsi mediji (razen tega, ki ga berete), mnenjski voditelji in opozicijski politiki so bruhali ogenj in žveplo po “neliberalnih reformah”, ki bodo uničile to državo, sindikati in študentske organizacije pa so šli množično demonstrirat na ceste. Forum 21 je organiziral svojo protireformno seanso. Mene kot vodjo odbora za reforme so v javnosti proglasili za čarovnika ali celo hudičevega sina (Demiana).* Nadaljujte z branjem

Nobene drame ne bo, ta pokojninska reforma itak ne bi rešila javnih financ

Uporabljati dramatične tone po pričakovani plebiscitarni zavrnitvi pokojninske reforme s strani državljanov je odveč. Pokojninska reforma je sicer potrebna, vendar bistveno bolj radikalna. Toda pokojninska reforma še v tako radikalni obliki na kratek rok ne rešuje ničesar. Pokojninske reforme so pomembne za dolgoročno stabilnost javnih financ, na kratek rok enega ali dveh let pa nimajo omembe vrednih učinkov. Nadaljujte z branjem

Kako smo z zadolževanjem v treh letih pojedli dve desetletji

Tokrat sem v dilemi. Naj alarmantno povečanje javnega dolga v zadnjih treh letih označim kot butalsko ali kot talibansko? Je šlo zgolj za nekompetentnost vrhovnega državnega varuha javnih financ ali je bila zraven še ideološka komponenta? Bi bilo mogoče brez ideologije doseči boljši makroekonomski izkupiček z vidika povečanja javnega dolga v krizi glede na ustvarjeno/izgubljeno rast?* Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: