Pred dnevi smo se s kolegi pogovarjali, da je to, kar se dogaja v ZDA, brez veze. Pri tem smo imeli v mislih spore na odprti sceni med vodilnimi ameriškimi ekonomisti glede pravilne makroekonomske politike. Zadeva je seveda nekoliko širša, saj ti spori odražajo razlike v ideologiji teh istih ekonomistov. In še več, odražajo tektonske razlike med obema političnima blokoma v ZDA, med liberalci in konzervativci, ki pa imajo v ozadju povsem materialno podstat. Tisto, ki sem jo zadnjič pokazal v postu o zgornjem 1%, ki dobiva skoraj četrtino vseh dohodkov. In tisto, ki je privedla do tako močne deregulacije finančnega sektorja. Follow the money. Nadaljujte z branjem→

Tisti, ki ste uživali ob izvrstni knjigi “The Undercover Economist” in čudovitem slogu pisanja Tima Harforda o različnih zapletenih ekonomskih vprašanjih, povedanih po gospodinjsko, se boste razveselili njegove nove knjige. Včeraj je izšla “The Undercover Economist Strikes Back“, ki pa je za razliko od prve makroekonomsko obarvana. Zato tudi podnaslov: How to Run or Ruin an Economy. Harfordu je spet uspelo na preprost in žmohten način razložiti tako težke teme, kot so: kako lahko potegnemo države iz recesije in začnemo ustvarjati delovna mesta, kaj bo z evrom, kam nas bo pripeljalo zadolževanje držav, ali bodo države BRIC postale dominantne. Pa tudi to, kako si lahko bankirji, po vsem, kar so povzročili, še vedno izplačujejo tako nesramno visoke bonuse. Nadaljujte z branjem→

Ameriški predsednik Barack Obama naj bi v kratkem sprejel odločitev glede naslednika Bena Bernakeja na čelu Fed. Kot sem že pisal, se je glede tega čez poletje v ameriških medijih in blogosferi odvijala prava mala vojna. Čeprav oba kandidata, Larry Summers in Janet Yellen, veljata za “goloba”, torej za pripadnika bolj pragmatične linije glede monetarne politike, se liberalni del medijskih opinion makerjev nagiba v korist Yellenove, konzervativni pa v korist Summersa. Tudi Obama favorizira Obamo. Nadaljujte z branjem→

Aleš Praprotnik

Glavni ekonomist agencije Standard & Poor’s (S&P) Paul Sheard je pred kratkim objavil dober tekst z naslovom Repeat after me: Banks cannot and do not ‘lend out’ reserves, v katerem na razumljiv in zgoščen način ovrže mit o multiplikaciji kredita in razčiščuje nejasnosti glede tega, kaj ustvarjajo centralne banke, kaj posojajo banke in pomen kvantitativnega sproščanja (QE). Sam sem pred časom že pisal o tej temi, kjer sem navedel citate številnih centralnih bankirjev in ekonomistov (tudi z Banke za mednarodne poravnave) o vlogi centralnobančnih rezerv in ustvarjanju kredita v bankah. Sedaj se njim (ter regulatorjem, kot je npr. bivši šef FSA Adair Turner) pridružuje še glavni ekonomist S&P. Poglejmo si nekatera njegova ključna opažanja: Nadaljujte z branjem→

Snowdenov efekt je koristen iz dveh razlogov. Prvič, ker je povečal zavedanje o ranljivosti informacij, ki jih podjetja in posamezniki pošiljamo prek elektronskih komunikacij ter da se subjekti pred nepooblaščenim vdorom in možnostjo špijonaže čim bolj zaščitimo. In drugič, ker so ponudniki storitev, ki storitve ponujajo prek serverjev v ZDA, pod poostrenim nadzorom ameriških varnostnih služb, pri čemer ameriška zakonodaja bistveno manj poudarka daje zaščiti zasebnosti komunikacije, se povečuje povpraševanje po ponudnikih storitev izven ZDA.

Tak bum se je v zadnjih mesecih zgodil v Nemčiji, kjer po poročanju Der Spiegla hitro narašča število prenosa e-poštnih računov na nemške ponudnike. Poleg tega so trije največji nemški ponudniki e-pošte v skupni akciji povečali varnost e-komunikacije, in sicer z enkripcijo odhodne pošte ter zagotavljanjem, da e-pošta nikoli ne zapusti lokalnih serverjev. Nadaljujte z branjem→

Odgovor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) na “neupravičene in deloma tudi površne kritike dokumenta Kisik za gospodarstvo“, ki jih je v Gospodarskih gibanjih zapisal Jože Mencinger:

Izbrali smo 13 ključnih trditev dr. Jožeta Mencingerja, pogosto površnih, s katerimi se nikakor ne moremo strinjati. Navsezadnje so nas tudi nekatera od takšnih razmišljanj pripeljala v hudo krizo. Zato vnovič pozivamo vse, da v Sloveniji končno spremenimo zgrešeno ekonomsko politiko. Ne bo šlo čez noč, moramo pa se odzvati bistveno hitreje in odločneje kot doslej. Nadaljujte z branjem→

One of the main messages in the great work by Milton Friedman and Anna Schwartz, A Monetary History of the United States, 1863-1960, is that the Federal Reserve bears considerable responsibility for the severity of the Great Depression. Poor monetary policy, they argue persuasively, can magnify and prolong economic downturns.…

When the Great Recession hit, the Fed did, in fact, mostly avoid these mistakes. Nadaljujte z branjem→

Paul Krugman se je malce razkačil nad člankom Rosenberga in Curtaina, da ekonomija ni znanost. Nadaljujte z branjem→

Na razpravo Roberta Halla na simpoziju Fed prejšnji teden se je odzval tudi The Economist z zahtevo po dvigu inflacije kot rešitvi za spodbuditev gospodarske rasti in znižanje sedanje persistentno visoke nezaposlenosti. Naj spomnim, da Hall predvideva, da bi šele inflacija v višini 4% lahko dovolj znižala realne obrestne mere in spodbudila podjetja k investiranju in zaposlovanju. Nadaljujte z branjem→

Kriza se širi v vse pore. Toda medtem ko se politiki navidezno iskreno ukvarjajo z omejevanjem nezaustavljivo vulgarnega pohlepa nekaterih kolegov, mi vse bolj živimo življenje iz Alan Forda. Sliko za sliko.

10. slika: Tudi ko udari kriza se še vedno najde blind spot, ki ga kamere v trgovini ne zaznajo. …zato se nam ni treba bati, da bi bili lačni…

.

Nadaljujte z branjem→