Višja inflacija je del rešitve problema

Na razpravo Roberta Halla na simpoziju Fed prejšnji teden se je odzval tudi The Economist z zahtevo po dvigu inflacije kot rešitvi za spodbuditev gospodarske rasti in znižanje sedanje persistentno visoke nezaposlenosti. Naj spomnim, da Hall predvideva, da bi šele inflacija v višini 4% lahko dovolj znižala realne obrestne mere in spodbudila podjetja k investiranju in zaposlovanju. Nadaljujte z branjem

10 dokazov, da živimo v stripu Alana Forda

Kriza se širi v vse pore. Toda medtem ko se politiki navidezno iskreno ukvarjajo z omejevanjem nezaustavljivo vulgarnega pohlepa nekaterih kolegov, mi vse bolj živimo življenje iz Alan Forda. Sliko za sliko.

10. slika: Tudi ko udari kriza se še vedno najde blind spot, ki ga kamere v trgovini ne zaznajo. …zato se nam ni treba bati, da bi bili lačni…

aford1.

Nadaljujte z branjem

Krugman: Podcenjevali smo nivo zasebnega dolga

Aleš Praprotnik

Paul Krugman je dobra dva tedna nazaj objavil blog, ki govori o tem, kako so ekonomisti, ki so sicer uspeli zaznati nepremičninski balon (kot npr. Janet Yellen, kandidatka za novo predsednico Fed), zgrešili oz. podcenjevali pomen velikega zasebnega dolga, ki ga je spremljal. V svojem blogu z naslovom What Janet Yellen – and everyone else – got wrong piše:

»… financial stress peaked in early 2009, then fell sharply. Unfortunately, the economy didn’t come roaring back. Why? Nadaljujte z branjem

Zakaj je Gašpar Gašpar Mišič po svoje simpatičen?

Že tedne opazujem ta cirkus. Stand-up burlesko, kjer občinstvo s smetmi obmetava kreaturo na odru. Toda na koncu vsega si vseeno ne morem kaj, da mi v tej enotni fronti celotne države proti Gašparju Gašparju Mišiču, ta naš dvojni Gašpar ne bi postal po svoje simpatičen. Si predstavljate: tvoj šef in tvoj delodajalec sta proti, celotna vladna koalicija je proti, lastnik je proti, vsi mediji so se združili v enotno fronto proti tebi, celotna javnost se ti posmehuje, ti pa žrtvuješ svojo vladno službo in se navkljub celemu svetu skozi temne cone temačne koprske čaršije prilobiraš ali bolje skozi stranska vrata s sam-bog-ve-katerimi sredstvi zdrenjaš v vodenje našega največjega okna v svet? To je res fenomen par excellence. To bi lahko uspelo le še Chucku Norrisu. Za kaj takega moraš imeti res DVE jajci, tudi če nisi Gašpar Gašpar. In česa premalo. Nadaljujte z branjem

Kaj če bi Steve Ballmer vodil Apple?

Ta je res dobra. Medtem ko so si tako v medijih kot v poslovnem svetu oddahnili, ko je Steve Ballmer končno povedal, da se umika iz vodenja Microsofta, pa Ben Thompson (nekdanji produktni menedžer za Windows) razmišlja o tem, kaj bi bilo, če bi Ballmer (po nesreči) vodil Apple? Apple bi bil po Thomposonovem mnenju visoko dobičkonosno podjetje in njegovi produkti bi bili standardizirani in vključeni v vsako osnovno šolo. Toda z Ballmerjem Apple sploh ne bi postal Apple. Ne bi bi bil inovativen. Kajti inovativnost in maksimizacija dobička sta si največkrat v nasprotju. Inoviranje pomeni tveganje, hudega tveganja pa menedžerji, ki so nagrajeni z opcijami glede na prikazan dobiček in rast tečajev delnic, ne marajo. Sploh pa, kot pravi Thompson, je bistvo v nemerljivih stvareh in ne v dobičku. Kako izmeriti dizajn ali zadovoljstvo kupca? Trg potrošniških izdelkov sloni na nemerljivih stvareh, česar pa seveda “Ballmerji” ne morejo razumeti. Zato je Microsoft postal irelevanten. Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: