Recesija v Sloveniji se poglablja

Po podatkih SURS se gospodarska recesija v Sloveniji poglablja, saj BDP v primerjavi z enakim obdobjem lani upada že tretje četrtletje zapored. Medtem ko je v lanskem zadnjem četrtletju upadel za okroglo 1%, v prvem četrtletju letos za 0.7%, pa je v drugem četrtletju upadel že za 2.2% (po podatkih, ki ne upoštevajo sezonske komponente in niso prilagojeni za število delovnih dni, pa kar za 3.2%). V prvi polovici leta je na letni ravni BDP upadel že za 1.6%. Razlog za padec je zmanjšanje vseh komponent trošenja: gospodinjstev za 3%, države za 2% ter bruto investicij za 22.1%. Edini pozitivni prispevek k BDP je prispeval saldo menjave blaga in storitev s tujino – za 3.4%, pri čemer pa se tako izvoz kot uvoz zmanjšujeta. Ali drugače povedano, če Slovenija ne bi izvažala, bi se v drugem četrtletju letos zaradi manjšega trošenja domačih subjektov BDP zmanjšal kar za 6.8%. Nadaljujte z branjem

Se je Nemčija zablefirala?

Wolfgang Münchau, urednik FT Deutschland in kolumnist Spiegla, nemško politiko glede krize evra označuje z izrazom “to call a bluff“. Torej, da se je preprosto zablefirala, kar Nemčijo zdaj dela bolj ranljivo. Največjo izgubo od razpada evro območja bo namreč imelo nemško gospodarstvo. Zato bo Nemčija svojo nepopustljivo politiko trdega posta do ostalih evrskih držav morala spremeniti. Vprašanje časa pa je, kdaj bodo to šibko točko Nemčije “zavohale” ostale države in razvodenele nemške zahteve po fiskalnem paktu ali nasprotovanje evro obveznicam ali nasprotovanje politiki ECB glede kupovanja državnih obveznic šibkejših članic. Nadaljujte z branjem

Koliko centralne banke financirajo države?

Eden izmed temeljnih postulatov ekonomske politike po koncu 1970. let, ko so zaradi negativne izkušnje z visoko inflacijo centralne banke pridobile neodvisnost od vlad, je, da centralne banke ne smejo (neposredno) financirati držav. Ali drugače, centralne banke ne smejo posojati državam oziroma vlade se ne smejo zadoževati pri centralnih bankah. Ker bi to v končni instanci sprožilo inflacijo, temeljna naloga centralnih bank pa je zagotavljati cenovno stabilnost. No, centralne banke to vseeno počnejo. Posredno – tako, da odkupujejo državne vrednostne papirje na sekundarnem trgu. Spodnja slika kaže denimo, da je do konca letošnjega avgusta ameriški FED nakupil za 1.64 bilijona dolarjev ameriških državnih obveznic, ECB pa “le” za 211 milijard evrov obveznic držav z evrom. Preračunano v odstotek BDP: FED je nakupil za 11.3% BDP ameriških obveznic, ECB pa za 2.3% BDP oziroma za dobrih petkrat več. Nadaljujte z branjem

Jens Weidmann, Bundesbank: ECB ne sme financirati držav

Za tiste, ki ste slučajno spregledali intervju Jensa Weidmanna, guvernerja nemške Bundesbanke, v Spieglu. V intervjuju Weidmann odločno brani stališče monetarne neodvisnosti ter ostro nasprotuje temu, da bi ECB služila kot tiskarna denarja z namenom financiranja držav. S tem je sicer, kot sem pisal zadnjič, naletel na nejevoljo ne samo vseh ostalih članov sveta ECB (guvernerjev nacionalnih centralnih bank), pač pa tudi glavnih nemških politikov. Nadaljujte z branjem

Rešitev evra vendarle na obzorju. Toda kakšna?

Zadnji signali iz Nemčije nakazujejo, da je rešitev krize evro območja vendarle bližje kot se je zdelo. Medtem ko je v zadnjih mesecih pri vodilnih nemških politikih – zaradi zelo prepričljivih številk o stroških razpada evro območja za nemško gospodarstvo – dokončno dozorelo spoznanje, da za rešitev krize evro območja ni nobene alternative razen odločnejšega reševanja šibkejših držav, pa dogajanja v zadnjih tednih kažejo, da obstaja tudi že načelni konsenz o tehničnih vidikih reševanja evra. Nadaljujte z branjem

Hm, Angela Merkel kot diktatorka…?

Angela Merkel je, skorajda brez dvoma, trenutno v podobno močni vlogi, kot jo je pred tremi desetletji imela angleška železna dama Margaret Thatcher. Ob tem, da je Merklova danes objektivno močnejša kot Thatcherjeva takrat. Medtem ko je Thatcherjeva na mednarodni ravni odločno opravila s Falklandsko krizo ter bila dežurni troublemaker v poglabljanju evropske integracije in izsiljevanju britanskih odpustkov, pa je globalna moč Merklove danes bistveno večja. Iz pozicije dominacije nemškega gospodarstva narekuje reformno – varčevalni tempo celotni EU ter – zaradi evrske krize in globalne prepletenosti – posredno tudi celemu svetu. Da Merklovo v Atenah upodabljajo v SS-ovski uniformi, se zdi še po svoje razumljivo, toda zdaj so ji začeli tudi doma očitati – diktatorstvo.

Nadaljujte z branjem

Zakaj bo Slovenija bankrotirala? Institucionalni pogled

Slovenija je v preteklem mesecu postala zvezda mednarodnega gospodarskega tiska. Drastično znižanje bonitet države, bank in podjetij, dvig premije za tveganje bankrota države nad raven Španije ter uvrstitev v skupino držav, ki so morale zaprositi za finančno pomoč EU nas je nenadoma dvignilo v fokus mednarodnih medijev, ki se leta dolgo niso zmenili za nas. Skupno tem zapisom je presenečenje nad dejstvom, da je tako urejena in dolgočasno uspešna država lahko pristala v breznu med največjimi poraženci. *

Nadaljujte z branjem

Angela Merkel na robu živčnega zloma

Seveda zgornji naslov nima veliko skupnega s kultnim filmom Pedra Almodovarja “Ženske na robu živčnega zloma” (1988). Za razliko od zafrustriranih in histeričnih Almodovarjevih likov žensk, se zdi nemška kanclerka Angela Merkel trdna kot železna lady in popolnoma v oblasti same sebe. Toda glede na izzive, s katerimi se sooča Merklova, lahko ta vtis trdnosti tudi vara. *

Nadaljujte z branjem

Proti fiskalnemu pravilu v ustavi

Igor Masten

Bil sem član strokovne skupine Ustavne komisije, ki je predlagala spremembo 148. člena ustave z vnesom fiskalnega pravila. Danes sem proti vnosu fiskalnega pravila v ustavo. Proti sem tudi, da bi se fiskalno pravilo vnašalo v zakon. V bistvu sem proti, da bi pri nas karkoli naredili v zvezi s fiskalnim pravilom. * Nadaljujte z branjem

Efekt Maše Kociper

Resnično ne bi rad delal reklame za poslanko s tem imenom, ker si je načeloma zaradi svojih intelektualnih (ne)sposobnosti ne zasluži. Toda omenjena poslanka je, kot sem zabeležil že v mojem komentarju o talibanskem ravnanju poslancev PS in SD glede formalnega zapisa fiskalnega pravila, povsem nehote in po pomoti brilijantno zajela bistvo učinka politične diskusije na realno ekonomsko situacijo. Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: