V minulih treh letih smo se naposlušali številnih kritik, seveda predvsem iz ust salonskih levičarjev, da je zdajšnja kriza dokončno pokazala na nevzdržnost tržnega kapitalističnega gospodarstva. Po njihovem mnenju je tržno gospodarstvo mrtvo in treba bo najti nov sistem gospodarjenja. Smeri, v kateri naj bi iskali nove razvojne in gospodarske modele, sicer niso pokazali. So pa šli tako daleč, da so zelo na glas razmišljali o škodljivosti gospodarske rasti na splošno. Seveda si niso vzeli tistih potrebnih pet minut za razmislek o morebitnih posledicah ničelne gospodarske rasti. Takšne »razumnike« oziroma tiste najbolj militantne med njimi smo pred približno 200 leti poznali pod imenom »ludisti«.* Nadaljujte z branjem
Monthly Archives: marec 2012
Kranjska klobasa in pivo – Kako učinke davčnih sprememb spraviti do naslovnika?
Analiza Bineta Kordeža in njegove napovedi omejenih učinkov dohodninskih sprememb so korektne. Problem tega zakonskega predloga, kot tudi dohodninskih sprememb v letu 2006, je v tem, da imajo dohodninske spremembe vpliv le na spremembe neto plač in ne na bruto plače. Povsem podobno je glede simulacij učinkov uvedbe socialne kapice na socialne prispevke. To pa ne prinaša želenih učinkov: znižanja stroškov dela (bruto bruto plač) za delodajalce in s tem večjih spodbud za novo zaposlovanje. Nadaljujte z branjem
Zakaj države bankrotirajo in zakaj jih je tako težko rešiti?
Megan McArdle je nedavno v reviji Atlantic objavila zanimiv članek o bankrotih podjetij in zakaj se bankrotu tako težko izognejo. Kot glavni primer je vzela »The Big Three«, veliko trojico ameriških avtomobilskih podjetij iz Detroita ter njihove vzpone in padce v zadnjih treh desetletjih. Denimo General Motors (GM) je od časov avtomobilskega velikana v 1960. letih stalno nazadoval v primerjavi z japonskimi in nemškimi konkurenti, pri tem trendnem upadanju pa je nihal med izmenjujočimi se kriznimi in ugodnejšimi obdobji. Od velikanskega dobička v letih pred sedanjo krizo pa do bankrota leta 2008 je minilo samo 5 let.* Nadaljujte z branjem
Kombinacija ukrepov za znižanje primanjkljaja oziroma 600-milijonski prihranek
Od te srede naprej je Slovenija tudi uradno spet zašla v recesijo in se tako pridružila klubu tistih obrobnih evropskih držav, ki jih druži gospodarsko nazadovanje in hkrati neobvladovanje javnih financ. Pri čemer pri slednjem nimam v mislih (pre)velike proračunske luknje zaradi keynesianskega javnega spodbujanja gospodarske rasti, pač pa zgolj nerazumno, prekomejno nerazvojno trošenje javnih sredstev navkljub krizi. Slovenska država se je preprosto obnašala, kot da krize ni in je še bolj intenzivno trošila za nerazvojne namene več, kot je ustvarila.* Nadaljujte z branjem
DAMIJAN blog 