Kaj vas briga, če je Nemčija preveč konkurenčna!

Ameriško ministrstvo za finance se je včeraj objavljenem poročilu nenavadno jasno, in nekateri bi rekli ostro, opredelilo do nemške ekonomske politike, rekoč, da njen izvozno naravnan gospodarski model škoduje evro območju z evrom in svetovnemu gospodarstvu in da bi Nemčija morala dati večji poudarek spodbujanju domačega gospodarstva ter tako pomagati ostalim članicam evro območja. Nemška vlada se je odzvala ustrezno ostro, rekoč, da je nemško gospodarstvo pač močno konkurenčno, kar je posledica preteklih gospodarskih reform, da presežek v nemški plačilni bilanci ne nudi nikakršnega vzroka za zaskrbljenost in da popravek ekonomske politike ni potreben.

Toda, vendarle, bi nas nemški rekordni trgovinski presežek moral skrbeti? Nadaljujte z branjem

Slovenski poslovni model, ki ga Evropa noče

Prejšnji teden sem se pogovarjal s predstavniki treh mednarodnih inštitucij, ki ocenjujejo slovenske načrte glede izhoda iz krize – od sanacije bank, finančnega prestrukturiranja podjetij, proračuna, privatizacije do strukturnih reform. Vse, ampak res vse, ne skrbijo toliko predstavljeni uradni načrti vlade, pač pa njihova vzdržnost. Ali natančneje, ali namerava Slovenija spremeniti svoj poslovni model ali ne. Na tej osnovi bodo tudi podali svojo oceno. * Nadaljujte z branjem

Za tiste, ki (še) ne razumejo

Na naš Poziv k razkritju metodologije in predpostavk stresnih testov slovenskih bank je bilo danes nekaj negativnih komentarjev, češ da gre za poziv neomencingerjancev, katerega namen je skrivanje prave situacije v bankah. Resnica je prav nasprotna. Podpisniki tega poziva smo bili ves čas kritični do netransparentnega stanja v naših bankah in mnogi med nami tudi do preteklega delovanja Banke Slovenije, ki si štiri leta ni želela res dobro pogledati, kaj se skriva v bilancah poslovnih bank.

Bistvo našega poziva je v tem, da si želimo videti metodologijo stresnih testov ter zagotovilo, da bodo metodologija in predpostavke testov za vse države enotni. Spodaj na kratko opisujem, kaj pomenijo enotni pogoji za vse in kaj pomeni, če se za nekatere države uporabijo bolj strogi pogoji. Nadaljujte z branjem

Poziv k razkritju metodologije in predpostavk stresnih testov slovenskih bank

Slovenija je prva država, v kateri naj bi izvedli stroge obremenitvene teste ključnih bank ter na tej osnovi še makro obremenitveni test celotnega bančnega sektorja. Ti testi bodo podlaga za določitev kapitalskih potreb slovenskih bank, strošek katerih bo v največji meri bremenil slovenske davkoplačevalce.

Rezultati obremenitvenih testov niso odvisni le od kakovosti terjatev poslovnih bank, ampak tudi od uporabljene metodologije in uporabljenih predpostavk. Ključne pri tem so predpostavke o ekstremnem makroekonomskem scenariju, ki mu je potencialno podvržen nacionalni bančni sistem. Nadaljujte z branjem

Druga plat evropske dolžniške krize

V Evropi so nekoliko pozabili, zakaj je prišlo do dolžniške krize držav. Nekakšno splošno sprejeto dejstvo v javnosti je, da imamo krizo prevelikega javnega dolga, do katerega je prišlo zaradi prevelike javne porabe držav. Toda to je absolutno napačno in velja le za Grčijo. Za vse ostale države EU pa se je javni dolg nakopičil, ker so države reševale nasedle banke, ki so pa nasedle zaradi prevelikega dolga podjetij in gospodinjstev. In kot pravilno ugotavlja zadnji The Economist, bo skrbni pregled bank, ki ga bo ECB izvedla naslednje leto, izpod preproge potegnil prav to zamolčano dejstvo. To pa lahko povzroči še večje težave, saj bo z razkritjem slabih financ na mizo prišel tudi strošek razdolževanja podjetij in gospodinjstev. Nadaljujte z branjem

Zakaj ekonomija ni znanost

V luči zadnjih razkritih napak v ekonomskih študijah ter dragih napakah ekonomske politike si lahko privoščim nekaj humora na račun lastne profesije. V zadnjih tednih, po kontroverzni podelitvi Nobelove nagrade Eugenu Fami ob boku Roberta Schillerja, se je v strokovni javnosti ponovno razvnela debata, ali je ekonomija znanost ali ne (glej Rosenberg & Curtain, Ray Chetty). Paul Krugman, je pred dnevi sicer sarkastično zaključil, da ekonomija v veliki meri je znanost, niso pa vsi ekonomisti tudi zares znanstveniki (s čimer se intimno povsem strinjam). No, danes je Bloomberg objavil zanimiv in zabaven komentar Caroline Baum, ki pravi, da ekonomija nikoli ni bila in nikoli ne bo znanost, in sicer ker ne zna odgovoriti niti na naslednjih pet vprašanj: Nadaljujte z branjem

Tudi Nemci se bojijo bančnih stres testov

Pregled kvalitete aktive 130 evropskih bank, ki se bo začel novembra letos kot prvi korak k vzpostavitvi centralnega evropskega nadzora nad evropskim bančnim sektorjem, vznemirja tudi Nemčijo. Po poročanju Spiegla so na udaru predvsem velika Commerzbank ter regionalni banki NHS Nordbank in Norddeutsche Landesbank. Pri tem naj bi imela Commerzbank kar za 25% slabe aktive. Drugi problem je, da je na nemškem trgu preveč bank in da bo najverjetneje prišlo do konsolidacije. Nadaljujte z branjem

Raziskava Evropske komisije: močno negativni učinki politike varčevanja

To, da bo tudi Evropska komisija ugotovila, da hkratno zategovanje pasu vseh članic evro območja nujno vodi v poglabljanje gospodarske recesije, je bilo pričakovano. Bilo je le vprašanje časa. Sveža raziskava ekonomista Evropske komisije Jana in t’Velda (iz direktorata za ekonomske in finančne zadeve, DG EcFin) na podlagi modelskih simulacij kaže, da ima hitra hkratna konsolidacija javnih financ v obdobju treh let (2011-2013) visoke negativne učinke na gospodarsko rast. Problem je v multiplikativnem učinku zategovanja pasu na BDP in zaposlenost, ki pa se še dodatno ojača ob hkratni konsolidaciji javnih financ vseh članic, ki zaradi negativnih spillover učinkov (zmanjšanja povpraševanja po uvoženih izdelkih iz drugih članic) še poslabša že tako negativne srednjeročne učinke fiskalne konsolidacije. Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: