Napake, ki stanejo milijone delovnih mest

Koliko stanejo napake ekonomske politike? In pri tem ne mislim na napake slovenske ekonomske politike v prvih treh letih po začetku krize, niti na napake ameriške politike zaradi pretirane deregulacije finančnega sistema. Pač pa imam v mislih napake ekonomske politike Evropske unije. Poglejte si primerjavo ključnih ekonomskih kazalcev med ZDA in evro območjem v času sedanje krize in na prvi pogled vam bo jasno, da je bilo s politiko držav z evrom nekah hudo narobe. * Nadaljujte z branjem

O poštenosti v znanosti

Pričevanja o nepoštenih praksah v znanosti se kuhajo že dlje časa. Denimo leta 2005 je ameriški raziskovalec John P. Ioannidis objavil zelo kontroverzno in odmevno raziskavo »Why most published research findings are false«, v kateri je ocenjeval, kako relevantne so ugotovitve o pozitivnih učinkih laboratorijskih testov v medicini, objavljene v akademskih medicinskih revijah. Ugotovil je, da je večina izmed njih preprosto napačnih. Kasneje je raziskava podjetja Bayer Laboratories potrdila Ioannidisove trditve in pokazala, da pozitivnih učinkov v treh četrtinah znanstvenih študij z njihovega področja ni mogoče uspešno replicirati v laboratoriju. Podobno je analiza biotech podjetja Amgen pokazala, da je mogoče replicirati rezultate le 6 izmed 53 ključnih študij s področja raziskav raka.

Kaj se dogaja v znanosti? Nadaljujte z branjem

Kaj pridobimo s trgovinskim sporazumom z ZDA

Črt Kostevc

Američani so napoved začetka pogajanj z Evropsko unijo o formaciji čezatlantskega območja proste trgovine letos pomladi popestrili z vohunsko afero, v kateri je bilo odkrito, da tudi svojim zaveznikom po svetu že več let prisluškujejo. Edward Snowden je, poleg tega, da je v zadrego spravil ameriško administracijo, uspel povzročiti skoraj otipljivo paralizo na drugi strani Atlantika. Vlade evropskih velesil so se odzvale medlo in plašno, navidez okamenele v strahu, da bi ostrejša reakcija odtujila gospodarskega in političnega hegemona. Kaže, da gospodarsko stanje Evropi ta trenutek ne dopušča načelnosti. Tako Evropa kot ZDA posegata po zavezništvih, ki bi bila pred kakšnim desetletjem nepredstavljiva. Najbolj velikopotezno in potencialno najbolj donosno je predvideno oblikovanje območja proste trgovine med Evropsko Unijo in ZDA, kjer je letos prišlo do prvih resnejših pogajanj. * Nadaljujte z branjem

Kakšne so predpostavke stresnih testov slovenskih bank?

Ne vem. Rad pa bi vedel, kakšne so. Rad bi jih videl objavljene. Preden bo objavljen rezultat stresnih testov.

Za primerjavo spodaj prikazujem predpostavke stresnih testov za Španijo, ki jih je naredilo podjetje Oliver Wyman in ki stresni test dela tudi za slovenski bančni sistem. Analiza z rezultati stresnega testa za Španijo je dostopna na spletni strani španske centralne banke. Nadaljujte z branjem

Ranljivost evro območja

Paul de Grauwe in Yumei Yi (2013) v še sveži raziskavi dokazujeta, da se glede dolgoročne vzdržnosti evropske denarne unije od ureditve iz leta 1979 (EMS) do ureditve iz leta 1999 (EMU)  ni nič spremenilo. Evropsko denarno območje je še vedno enako ranljivo kot prej. Razlika med obema je minimalna. Prvotni EMS (z nacionalnimi valutami, vendar s fiksnimi medsebojnimi tečaji) je bil ranljiv zaradi dejstva, ker so bile ranljive posamezne nacionalne centralne banke pri vzdrževanju paritete tečaja do nemške marke, saj ni bilo kredibilnega posojilodajalca v skrajni sili, ki bi interveniral na deviznih trgih. Sedanji EMU s skupno valuto pa je ranljiv, ker spet ni kredibilnega posojilodajalca v skrajni sili, ki bi interveniral na trgu dolgoročnih državnih obveznic.

To pa nujno vodi v perpetualne krize skupnega denarnega področja. Nadaljujte z branjem

Barry Eichengreen: Nemčija lahko postane novi bolnik Evrope

Barry Eichengreen v komentarju v švicarskem Finanz und Wirtschaft trdi, da je v nemškem interesu, da popravi institucionalno ureditev evro območja v smeri bančne in transferne unije, kajti v nasprotnem primeru ji bo bodisi razpadlo evro območje bodisi bo sama potrebovala takšno transferno unijo. Kajti dokaj hitro lahko tudi sama postane novi bolnik Evrope. Nadaljujte z branjem

Slika dneva: Koliko je stala druga recesija v EU

Evro območje je konec leta 2011 zapadlo v drugo recesijo po izbruhu svetovne finančne krize. Prvotno okrevanje se je zaustavilo v začetku leta 2011 in se nato obrnilo navzdol v novo recesijo, ki je trajala leto in pol. Za razliko od evro območja so ZDA nadaljevale z okrevanjem. ZDA so glede BDP v sredini letošnjega leta za dobrih 5% nad stanjem pred krizo, evro območje pa dobra 2% pod njim.

BDP_US-EU Nadaljujte z branjem

Nobelovec Eugene Fama: Sploh ne razumem, kaj je to finančni balon

Uf, tale intervju z novopečenim nobelovcem Eugenom Famo (University of Chicago) v New Yorkerju si morate prebrati. Nujno. In v celoti. Spodaj navajam samo nekaj najbolj sočnih izjav.

Gospod Fama je razumevanje sedanje finančne krize postavil na glavo. Gospodarska kriza se ni začela zaradi balona na kapitalskem trgu. Nasprotno, najprej je bila gospodarska kriza (zaradi kateregakoli razloga, ki ga še ne poznamo), zaradi katere nekateri niso več mogli odplačevati kreditov, kar je izzvalo kreditno krizo in za seboj potegnilo v prepad finančne trge zaradi znižanja vrednosti sredstev. V resnici so finančni trgi žrtve te krize.

Brez heca. Zanimivo bo videti odzive ostalih ekonomistov širom sveta na to inovativno teorijo nastanka sedanje gospodarske krize. In seveda gledati obraze ljudi, ki bodo prisotni ob podelitvi Nobelove nagrade in poslušali zahvalni govor gospoda Fame. Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: