Saša Vidmajer v Sobotni prilogi Dela – sočno in natančno v sredico.

Štiri leta so se skrivali v njegovi senci, opogumljal jih je v najtežjih trenutkih, dajal zavetje in ponujal prijateljsko oporo, ko je šlo za poglavitne cilje: razbijanje Evropske unije in konfliktne odnose z Brusljem in Berlinom, spodbujanje in negovanje strahov pred priseljevanjem, muslimani in islamom, legitimiziranje avtokratskega oprijema oblasti, normaliziranje političnih pojmov, kot so »ukradene volitve«, in demoniziranje »liberalnih medijev«. Trump je bil neformalni voditelj bizarne desne internacionale nacionalistov in suverenistov, njeni glavni evropski izpostavi sta režima na Madžarskem in Poljskem.

Nadaljujte z branjem→

• Zakaj ukrepi ne delujejo? – Mladina
• America’s Political Crisis and the Way Forward – Jeffrey D. Sachs
• A Tale of Two Economies – Stephen S. Roach
• Politiki, kot so Orbán pa tudi Salvini, Janša, ki so zdaj videti kot Trumpove mažoretke brez pihalne godbe – Saša Vidmajer
• Grading the Big Pandemic Test – Jean Pisani-Ferry
• Death by Algorithm? – Dirk Helbing & Peter Seele
• In Praise of Janet Yellen the Economist – Paul Krugman

V širši javnosti se pogosto pojavljajo neosnovane trditve, da so posledice okužbe s Covid-19 glede umrljivosti podobne tistim pri sezonski gripi. Na žalost pa podatki o presežni smrtnosti tega niti slučajno ne kažejo. Podatki EUROMOMO, ki obsegajo podatke za 26 evropskih držav, kažejo, da je bila letos presežna smrtnost bistveno višja kot v prejšnjih letih. Presežna smrtnost je sicer ciklična in se močno poveča v zimskih mesecih (med dedembrom in februarjem), predvsem zaradi gripe. Toda letošnji vrh presežne smrtnosti je precej višji kot v preteklih letih in zamaknjen na marec in april, hkrati pa se je predčasno pojavil še drugi vrh v oktobru-novembru.

Slika 1: Tedensko število presežnih smrti v Evropi (26 držav)

Nadaljujte z branjem→

Po poročanju Die Presse, je začetek cepljenja proti Covid-19  predviden za začetek januarja 2021. Da bi bilo to “zelo realno”, je v torek na tiskovni konferenci napovedal minister za zdravje Rudolf Anschober (Zeleni). Kot prvi bodo proti koronavirusu cepljeni starejši od 65 let v domovih za ostarele in tamkajšnje osebje. Po tem bodo cepljeni zaposleni v bolnišnicah, sledijo nujne službe in drugi sistemsko pomembni poklici ter skupine z visokim tveganjem.

Avstrija je za nakup 16.5 doz cepiva in brizg namenila 200 milijonov evrov. To naj bi zadostovalo za cepljenje osem milijonov ljudi (dve cepljenji na osebo). Minister za zdravje si želi, da bi bila cepljena vsaj polovica ljudi.

Nadaljujte z branjem→

Spodaj je nekaj glavnih poudarkov iz članka v Wall Street Journalu. Slabi časi se obetajo za anti-liberalne populiste iz nekdanjega komunističnega bloka. Mar ni zanimivo, da je ta anti-liberalni moment dobil domovinsko pravico prav v nekdanjih komunističnih državah? Samo tam so populistični trdorokci, ki jih motijo osnovne človekove pravice in svoboščine, svoboda medijev ter neodvisnost sodišč in državnih institucij, tudi prevzeli oblast. Najbrž zaradi pomanjkanja demokratične tradicije, kjer si tudi ljudje, ki te anti-liberalne trdorokce volijo, želijo tršo roko in vladavino prava jemljejo kot prepočasen, neučinkovit ali “nepravičen” način uveljavljanja njihov želja. Nekatere države pač še niso zrele za demokracijo.

Obstaja kakšna boljša razlaga za ta fenomen?

Prav zato so bile vzhodnoevropske države sprejete v EU, da pospešijo svojo transformacijo iz nedemokratičnega v demokratični sistem. Čeprav so morale bodoče članice pred vstopom demonstrirati, da spoštujejo vladavino prava (to je bil eden izmed “Kopenhagenskih pogojev” za članstvo, sprejetih junija 1993). Vendar očitno tovrstna hitra transformacija iz enega v drug institucionalni sistem ni možna. Kljub vsem stotinam milijard, ki jih zahodne članice EU (v zameno za dostop na trge vzhodnih članic) plačujejo v obliki EU transferjev novim članicam. Ta “clash” med Zahodom in Vzhodom Evrope ne bo tako hitro izginil, je pa dobra novica Trumpov poraz in da vsaj ZDA tovrstnega anti-liberalnega populizma v vzhodni Evropi ne bodo več podpihovale.

No, in tudi v Sloveniji se bomo – sami –  znali postaviti na pravo stran zgodovine. Nadaljujte z branjem→

Stanko Štrajn

Madžarsko – Poljski veto je ob odločni podpori slovenskega predsednika vlade Janeza Janše Orbanu in Kaczynskemu predmet razprav, ki je na trenutke odrinil celo obravnavo vprašanja krize zaradi pandemije CORONA virusa v medijih na podrejeno mesto poročanja. Priče smo političnim razpravam, v katerih politiki dokazujejo le to, da pravzaprav ne razumejo o čem govoričijo. Razprave se tako reducirajo na dokazovanje pomembnosti načel vladavine prava, za katera se razburjeni politiki zavzemajo in ustvarjajo vtis, da jim gre za načela.

Vsekakor je George Soros v njegovem jasnem pojasnilu, da ne gre za načela, pač pa za strah po izgubi možnosti neomejenega zlorabljanja oblasti, razložil verjetno najpomembnejši razlog, zakaj je prav vladavina prava tako zelo razburila evropske in seveda tudi slovenske politike.

Kdor želi smiselno razpravljati o vladavini prava, mora najprej razumeti, kaj je pravo, ki naj bi nam vladalo.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v 2009, prvem letu zadnje gospodarske in finančne krize, vseeno pa kaže (vsaj zaenkrat), da bodo ekonomske posledice manjše. V prejšnji krizi so imele banke na koncu skupaj kar okoli 10 milijard evrov izgub zaradi slabih posojil, letos do septembra so oblikovale samo za 100 milijonov manj slabitev. Število stečajev podjetij zaenkrat ne odstopa posebej od običajnih gibanj, pri plačah beležimo celo eno največjih realnih rasti in tudi število nezaposlenih se ni močno povečalo. Seveda se posamezniki in posamezna podjetja srečujejo z velikimi težavami, a celotna slika je precej manj kritična, kot so bila dogajanja v letu 2009 in kasneje.

Kot glavna razloga za manjše posledice bi lahko izpostavili dvoje:

• podjetja in banke so bile pred nastopom epidemije v bistveno boljši finančni kondiciji kot v času pred prejšnjo krizo,
• pomembno drugačni pa so tudi ekonomski ukrepi držav za spopadanje s krizo v primerjavi z načinom reševanja po letu 2008.

Za oboje bi pravzaprav lahko rekli, da so se vsi odločevalci (države, podjetniški sektor) veliko naučili iz napak zadnje krize. Pripravljenost ter ukrepanje je danes bistveno drugačno, boljše kot takrat – čeprav pa je zanimivo, da še danes redko kdo od nekdaj sodelujočih prizna, da so bile odločitve pred desetimi leti in več, napačne.

Nadaljujte z branjem→

Predsednika sedanje vlade Janeza Janšo se je do sedanje zdravstvene krize držal sloves dobrega operativca in kriznega menedžerja. Na žalost pa analiza mandatov treh vlad, ki jih je vodil Janša, kaže nasprotno. Vsi so se končali s katastrofo in vsi kažejo izrazito pomanjkanje dobrega menedžiranja.

Ob koncu svojega prvega mandata je Janša preteklo delo svoje vlade predstavljal kot (smiselno povzemam): Slovenija še nikoli ni bila tako uspešna država, glede na prejšnjo vlado je ta vlada podvojila gospodarsko rast in zmanjšala inflacijo na polovico oziroma da je vladi uspelo prvič v samostojni Sloveniji ustvariti proračunski presežek. Slednje sicer ne drži, saj je prva Drnovškova vlada v letih 1993-1996 ves čas izkazovala proračunski presežek.

Nadaljujte z branjem→