Argentina je veljala za zelo uspešen model saniranja finančne krize, ki ga je izvedla s kombinacijo ukrepov devalvacije valute in enostranskega prenehanja odplačevanja dolgov do tujine (glej več o tem v mojem zapisu iz junija). Leta 2005 so največji upniki, ki so imeli v lasti 76 % argentinskega zunanjega dolga, pristali na haircut v višini 65% do 76% ter na podaljšan rok odplačila. Upniki preostalih 24% terjatev pa Argentino še vedno tožijo pred mednarodnimi sodišči. Ameriško zvezno sodišče v New Yorku je prejšnji teden odločilo, da je Argentina dolžna nekaterim upnikom poplačati stare dolgove. Po poročanju STA naj bi bonitetna agencija Fitch zaradi te odločitve ameriškega sodišča znižala oceno dolgoročnega dolga Argentine kar za pet stopenj. Nadaljujte z branjem
Monthly Archives: november 2012
V Nemčiji so policisti sneli čelade in se pridružili demonstrantom
Zanimiva razlika v ukrepanju policije med Slovenijo in Nemčijo: v Nemčiji so maja letos med demonstracijami v Frankfurtu pod geslom Blockupy policisti sneli čelade in se pridružili demonstrantom v protestih proti podivjanemu kapitalizmu. Spodnji video to dokazuje. Kdaj bo naša policija na isti razvojni stopnji? Nadaljujte z branjem
Simona Toplak o “ulici” kot posledici nedelovanja pravne države
V sodbi nekdanjemu hrvaškemu premieru med drugim piše: kot politik bi morali delati za javni interes, vi ste delali le zase. Mladim ste pokazali, da se ne splača delati. Zbijali ste moralo, pripomogli ste k splošni apatiji družbe in brezupu ljudi. Kazen je deset let zapora. Nepravnomočno. Nadaljujte z branjem
Posnetek “nasilja” demonstrantov v Mariboru
Na youtubu že krožijo posnetki nasilja v Mariboru. Toda ti posnetki govorijo bolj o nasilju policije kot o nasilju protestnikov, ki bi izzvali policijo k nasilnemu ukrepanju. Nadaljujte z branjem
Izjave “policijskih šefov” o tem, kdo je bil nasilen in zakaj
Pričakovati je bilo, da bo nasilno ravnanje policistov v Mariboru sprožilo zahteve javnosti po razjasnitvi včerajšnjih dogodkov. Medtem ko sodelujoči na demonstracijah proti županu Kanglerju govorijo o mirnih demonstracijah, pa odgovorni na MNZ in policiji govorijo o nasilnih protestih, ki so ogrožali javni red in mir. Nadaljujte z branjem
Ko (ali zakaj) se bodo protesti iz Maribora razširili nad Slovenijo…
Tale zapis včerajšnjega “after” protesta proti županu Kanglerju kroži po netu. Govori pa o tem, s čim moramo računati, če bo prišlo do novih protestov ali protestov tudi drugod. S policijskim nasiljem. Potrebno je sprožiti vprašanje “sorazmernosti” včerajšnjih policijskih ukrepov in odgovornosti zanje ter zakaj bi se prav zaradi včerajšnjega ravnanja policije protesti utegnili razširiti. Nadaljujte z branjem
Dvig trošarin na goriva je enako učinkovit kot dvig DDV
Bine Kordež
Dvig davkov seveda ni nikoli sprejet z navdušenjem, a vsekakor drži, da manjši popravki davčnih stopenj povzročijo precej manj nasprotovanj. Odstotek ali dva višja obdavčitev se pri izdatkih praktično ne pozna. S tega vidika je odločitev vlade, da ne bo z višjo stopnjo DDV za več kot deset odstotkov obremenila nekaterih trenutno »subvencioniranih« storitev (najbolj izpostavljen je bil tisk), vsekakor bolj sprejemljiva. Z manjšim dvigom trošarin bo zaradi večje osnove in zaradi večjega obsega izdatkov za goriva, elektriko ter alkohol, dosegla podoben priliv v proračun z le za okrog odstotek višjimi cenami tega blaga. Nadaljujte z branjem
Ekonomika predsedniške funkcije in mesarsko klanje
Glede predsedniških volitev se nisem nameraval oglašati. Iz zelo preprostega razloga: ker je predsednik države po slovenski ustavi nepomembna institucija, nekakšna slaba zamenjava za razdedinjenega, blagohotnega monarha, ki naj bi sicer služil poenotenju nacije. Dejansko pa jo razdvaja in zato predstavlja predvsem nepotrebno trošenje javnega denarja. Če želimo v tej državi res kaj privarčevati, lahko mirno ukinemo institucijo predsednika države, ker od nje ni nobene koristi, le stroški. S tem sicer ne privarčujemo prav veliko, le 2.7 milijona evrov na leto, vendar pa v petih letih to skupaj s stroški dveh krogov predsedniških volitev znese dobrih 18 milijonov evrov. * Nadaljujte z branjem
Izstop Grčije, devalvacija drahme in … globalni kaos
Glede na lahkotno opletanje nekaterih z nujnim začasnim izstopom Grčije iz evro območja ter še bolj lahkotnim razmišljanjem o blagodejnem učinku devalvacije “nove” grške drahme na grško gospodarstvo spodaj ponovno objavljam (dopolnjen) del posta, ki sem ga sicer objavil 1. junija o primerjavi med argentinskim in grškim bankrotom. Zgodba sploh ni tako preprosta. Nadaljujte z branjem
Spor glede pomoči Grčiji se poglablja
Bilo je za pričakovati, da torkovo maratonsko 12-urno zasedanje finančnih ministrov evro območja (še) ne bo prineslo dogovora glede nadaljnje pomoči Grčiji. Nesoglasja med članicami evro območja so še prevelika, še večja pa med njimi na eni ter IMF na drugi strani. Gre za to ali Grčiji odpisati še večji del dolga ter po kateri obrestni meri ji obrestovati dano pomoč. Nadaljujte z branjem
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.