Izstop Grčije, devalvacija drahme in … globalni kaos

Glede na lahkotno opletanje nekaterih z nujnim začasnim izstopom Grčije iz evro območja ter še bolj lahkotnim razmišljanjem o blagodejnem učinku devalvacije “nove” grške drahme na grško gospodarstvo spodaj ponovno objavljam (dopolnjen) del posta, ki sem ga sicer objavil 1. junija o primerjavi med argentinskim in grškim bankrotom. Zgodba sploh ni tako preprosta.

Grška situacija je zelo podobna argetinski pred desetimi leti. Glede na napovedi gospodarske rasti bo Grčija letos dosegla kumulativni upad gospodarske aktivnosti v podobnem obsegu kot Argentina na vrhuncu krize (-18% glede na leto 2008). Pri čemer pa to še ne pomeni nujno tega, da bo Grčija letos dno recesije tudi že dosegla, saj napovedi kažejo upadanje tudi naslednje leto. Stopnja brezposelnosti naj bi letos dosegla 21%.

Verjetno se danes vsi strinjajo, da Grčija ne bi smela postati članica evra, saj je to zanjo po eni strani pomenilo de facto fiksacijo menjalnega tečaja ter pocenitev uvoza in posledično zmanjševanje konkurenčnosti izvoza industrijskih izdelkov. Po drugi strani pa tudi poceni in neodgovorno zadolževanje, dokler ni udarila kriza.

Toda lahko Grčija z izstopom iz evra sledi uspešnemu argentinskemu okrevanju? Po mnenju Paula Krugmana in večine ostalih ameriških ekonomistov je to edina pot Grčije k okrevanju. Izstop iz evra bi namreč povzročil devalvacijo nove drahme najmanj za 50%, verjetno pa vsaj za 70%, kar bi povečalo konkurenčnost grškega gospodarstva. Ker je Grčija relativno glede na Argentino trikrat bolj zadolžena v tujini (grški zunanji dolg je konec lanskega leta znašal že 170% BDP, argentinski pa je ob bankrotu znašal “le” 50% BDP), bi naj dosegla tudi večji “diskont” pri tujih upnikih. Špekulacije o 15 do 20-odstotnem poplačilu verjetno niso daleč od realnosti.

Toda nekoliko bolj problematične so napovedi glede blagodejnega vpliva devalvacije drahme na grški izvoz. Prvič, Grčija je zelo šibko izvozno usmerjena, saj je v letu 2011 njen skupni izvoz znašal le dobrih 23% BDP. In drugič, za razliko od Argentine, Grčija izvaža relativno malo industrijskih izdelkov – manj kot polovico skupnega izvoza (11% BDP). Večino grškega izvoza predstavljajo turistične storitve in storitve pomorskega prevoza oziroma pristaniških aktivnosti. Ob nujni močni devalvaciji drahme to na povečanje privlačnosti grškega turizma ali pomorskih transportnih storitev ne bo moglo tako močno vplivati, saj so turistične zmogljivosti in pritok tujih turistov fizično omejeni, privlačnost pomorskega transporta pa je odvisna od sedanjih dokaj skromnih gobalnih transportnih trendov ter seveda od preferenc globalnih ponudnikov, kupcev in logistov.

Zastavite si dve preprosti vprašanji. Prvič, koliko več turistov bo prišlo v Grčijo, če bo devalvirana drahma pocenila aranžmaje za 50% (hkrati ga bo podražila inflacija, medtem ko bodo zaradi argentinskega scenarija po ulicah divjali neredi, letalsko osebje bo štrajkalo itd.)? In drugič, koliko več ladijskih storitev lahko Grčija kratkoročno proda, če pa celotno logistično verigo nadzirajo kupci ali prodajalci blaga, ki tudi določijo, po kateri poti bo blago iz Kitajske prišlo na evropski trg (prek Jadrana ali prek Rotterdama, Antwerpna in Hamburga) in če so ozko grlo kapacitete severnojadranskih pristanišč in železniških povezav proti severu Evrope?

Zato vpliv devalvacije ne bo imel enako velikih pozitivnih razsežnosti kot v Argentini, ki je imela srečo z naraščajočimi cenami hrane in surovin na svetovnih trgih.

Tabela: BDP in izvoz v Grčiji (v mlr. €)

Vir: Eurostat.

Kratkoročno Grčiji po izstopu iz evra sledi hiperinflacija, razvrednotenje prihrankov v evrih, naval na banke, močan upad BDP vsaj v prvem letu po izstopu, hudi socialni nemiri ter dolgotrajna pogajanja s tujimi upniki o odpisu dolgov. Težko verjamem, da si kdorkoli natančneje predstavlja, kaj Grčijo čaka v prvih dveh letih po izstopu.

Kaj se bo kasneje dogajalo s samim evro območjem ter ostalimi šibkejšimi članicami, pa je že nova zgodba. Ocene inštituta Prognos so, zdi se, močno ohladile glave nemških politikov, ne pa tudi nujno glave vseh ekonomistov ali forumašev, ki lahkotno opletajo o blagodejnosti grškega izstopa iz evra. Še enkrat si poglejte tole spodnjo sliko.

Slika: Kumulativni izpad BDP v obdobju 2013-2020 (kot % BDP v letu 2003)

Vir: Spiegel

Pri presoji grškega izstopa je treba upoštevati njegove “eksternalije” v obliki zmanjšanja grškega povpraševanja po izdelkih ostalih držav ter povečanja nestabilnosti v EU zaradi nesposobnosti EU, da bi rešila krizo evra v šibkih državah. In Grčija je le prvi kamenček. Ko bo padla Grčija, se bo “ples” šele začel. Za Grčijo bodo finančni trgi v izstop iz evra po vrsti prisilili tudi ostale tri države iz skupine GIPS, pa seveda tudi Slovenijo in tako naprej. Te “eksternalije” pa lahko korenito zamajejo ves svet.

_________

Objavljeno 1. junija 2012 kot del posta v Argentinski recept za Grčijo morda ne bo užiten.

One response

  1. 1. “Verjetno se danes vsi strinjajo, da Grčija ne bi smela postati članica evra, saj je to zanjo po eni strani pomenilo de facto fiksacijo menjalnega tečaja ter pocenitev uvoza in posledično zmanjševanje konkurenčnosti izvoza industrijskih izdelkov.”
    2. “Toda nekoliko bolj problematične so napovedi glede blagodejnega vpliva devalvacije drahme na grški izvoz.”
    3. “lahkotno opletanje”

%d bloggers like this: