Svoboda in struktura napredka

Za nama je čudovit teden na božanskem Mljetu. Praktično absolutno “zeleni” teden. Kajak, kolo, pohodništvo in plavanje. Vmes en burek in jogurt, precej vode, pa sir, olivno olje, riba in vino. Vse z domačega vrta in ulova. Težko najdem kraje, ki sem jih spoznal, ki se bolje podajo temu idealnemu življenjskemu konceptu. Vmes mi je ob večerih nekako uspelo prebrati Superfreakonomics (ja, Črt, končno!) Stevena Levitta in Stephena Dubnerja. Močno priporočam – kljub nagravžnemu naslovu, ki potencira “frikovski” sloves predhodnice – kajti bolj intelektualno izzivalno ekonomsko knjigo je težko najti. Nadaljujte z branjem

Bogastvo narodov – Liberalna revolucija Adama Smitha

Komentar je v originalu objavljen v Dnevnikovem Objektivu

Predstavljajte si “staro Evropo”, Francijo, Anglijo, Nemčijo, sredi 18. stoletja. Absolutni fevdalizem, brezpravne množice podložnikov, ki smejo živeti na posestvih veleposestnikov plemiškega rodu v zameno, da “najemnino” odplačajo z delom za lastnika ali z blagom. Ne morejo se seliti ali poročati brez lastnikovega blagoslova. Ne smejo se šolati. In ne smejo in ne morejo obogateti z delom svojih rok. Niti v teoriji. Lastnina in bogatenje z njo sta dovoljeni zgolj peščici posestnikov plemiškega rodu. In lastnina se deduje. Država je absolutistična, vladar daje in jemlje privilegije lokalnim posestnikom, da pobirajo davke, cestnine, mostnine. Nadaljujte z branjem