Vrednost investicije, kot jo v predlogu zakona predlaga naša civilna iniciativa, je za 316 mio evrov (1-tirna varianta) oziroma 223 mio evrov (2-tirna varianta) nižja od vladnega predloga (vse vrednosti brez vključenega DDV).

* Opomba: 2-tirna proga pomeni izgraditev vzporednih servisnih predorov polnega profila (70 m2); ne vsebuje stroškov viaduktov, tirov in druge opreme za vzporedni tir.

Nadaljujte z branjem→

Nekajkrat sem omenil, da je vladni predlog zakona o drugem tiru Koper – Divača zaradi previsoko ocenjene vrednosti naložbe v drugi tir, zaradi še nezaprte finančne konstrukcije, nejasno opredeljenih virov financiranja in nedorečenosti razmerij med javnim podjetjem 2TDK in izvajalci storitev zanj ter med domačimi in tujimi družbeniki v podjetju 2TDK, potencialni vir korupcije v velikem obsegu. Podobnega mnenja je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je včeraj podala – široko  argumentirano – negativno mnenje o vladnem predlogu zakona o drugem tiru.

V grobem, v KPK pravijo, da je zakon preveč splošen, da so razmerja nedorečena, da neposrednega javnega nadzora ne bo mogoče izvajati in da če vlada “ne bo delovala po načelu transparentnosti, in ne bo vključila dodatnih mehanizmov javnega nadzora, predstavlja predmetni okvir predloga zakona precejšnje tveganje za korupcijska ravnanja“.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Verjetno je veliko bralcev zastriglo z ušesi že samo ob naslovu, a preden odgovorim na vprašanje, najprej nekaj podatkov o podjetju IKEA.

Trgovsko mrežo IKEA je leta 1943 na Švedskem ustanovil Ingvar Kamprad (ravno te dni bo dopolnil 91 let) in v sedemdesetih letih obstoja je zrasla v eno največjih in najbolj prepoznavnih trgovskih družb na svetu. Blagovna znamka IKEA se uvršča med najbolj znane in vredne svetovne blagovne znamke. Zaposlujejo 155 tisoč ljudi in letno prodajo preko 30 milijard evrov predvsem pohištva in ostale opreme za dom. Vsa ta leta njeno poslovanje zaznamuje stalna rast in samo v zadnjih desetih letih so podvojili obseg prihodkov iz prodaje, s 328 trgovskimi centri pa so prisotni na vseh celinah.

Nadaljujte z branjem→

Nadaljujte z branjem→

Stanko Štrajn

Nadaljujte z branjem→

Vladni zakon o drugem tiru je, kot povzemam v sosednjem postu, vsebinsko skrpucalo, saj pri ključnih parametrih največjega javnega investicijskega projekta v zadnjem desetletju pušča stvari popolnoma odprte: ne definira investicijske vrednosti, ne opredeljuje natančno finančne konstrukcije in ne opredeljuje natančno obsega virov za poplačilo obveznosti. Zakon prinaša nenevadno organizacijsko obliko izvedbe projekta, samo izvedbo pa izmika demokratičnemu nadzoru.

Zgodba se zdi zelo podobna tisti o TEŠ 6. Gre za politiko izvršenih dejstev, torej začetka oddajanja del preden so znani vsi parametri naložbe. In kot pri TEŠ 6 bo, ko bo vrednost naložbe eskalirala, nato prišla v Državni zbor zahteva po zakonu o državnem poroštvu, čeprav Državni zbor v tem predlogu zakona nima nad projektom nobenega nadzora.

Ta vladni predlog zakona je, če smem biti ironičen, dejansko “zelo dobra pravna podlaga” za novi TEŠ 6. Ima vse podobne znake nedefiniranosti in politike izvršenih dejstev.

Nadaljujte z branjem→

V statistiki imajo zelo znan pregovor: “garbage in, garbage out“, s čimer hočejo povedati, da če so statistični vhodni podatki zanič, bodo tudi rezultati zanič. In natanko to velja tudi za (končno) javno objavljen vladni predlog zakona o drugem tiru. Vladi tukaj tudi pravniški kolega Rajko Pirnat ni mogel pomagati, čeprav je za “slabih 24,000 evrov“, kolikor naj bi dobil za pisanje zakona, naredil iz formalnega vidika veliko dela. Toda tudi formalistično dober izdelek ne more skriti v oči bijočega dejstva, da je vladni predlog zakona vsebinsko skrpucalo. No, kot pravniški kolegi radi pristavijo, Pirnat je za dober denar pripravljen za naročnika napisati kakršenkoli zakon, pri čemer ni njegova skrb, ali je zakon razumen ali ne.

Poglejmo na hitro, kaj je narobe z vladnim predlogom zakona o drugem tiru oziroma kam se je izgubil razum naročnika zakona (daljši komentar nekaterih posameznih postavk sledi kasneje):

Nadaljujte z branjem→

• The Return of Economic History? – Calafat & Monnet
• Are There Benefits from Free Trade? – Brad DeLong
• Loss Aversion, Trump and the New Opening for Medicare for All – Robert Frank
• Behind Blue Eyes after the Bill was Killed – Robert Waldmann
• Is Housing Driving the Rise in Profits? – Dietrich Vollrath
• Global Productivity Growth: Diminishing Convergence – Tim Taylor
• The Saga of Currency Unions and Trade – Douglas Campbell
• Are There Benefits from Free Trade? – Brad DeLong
• Trumponomics: causes and consequences – RWER issue no. 78
• What would a democratic Euro Zone Assembly look like? – Thomas Piketty
• Fifty Shades of Yellow? Post-Truth Then and Now – EconoSpeak

Metod Di Batista

V javni razpravi je zakon o gradnji drugega tira. To bo eden od večjih infrastrukturnih projektov v državi Sloveniji. Po dolgih letih relativnega zatišja na področju razvoja slovenske infrastrukture smo, po napovedih, pred novim večjim investicijskim ciklusom. Pri tem se vsiljuje primerjava med leti 1993 in 1994, ko se je pričel DARS-ov program, z današnjimi pripravami.

Projekt drugega tira čakajo zelo zahtevne naloge od finančne konstrukcije, dokončanja načrtovanja, postopki javnega naročanja, gradnja, organizacija investicijskega procesa in priprava vse interne in zunanje regulative za ta proces. Naloge, ki so naštete v osnutku zakona, zahtevajo strokovne, kompetentne in izkušene kadre, ki poznajo in imajo reference na naslednjih področjih:

Nadaljujte z branjem→

Kdor si ne more privoščiti plačila (zasebnega) zdravstvenega zavarovanja, bo pač nezavarovan. In če zboli, bo pač ostal brez zdravniške oskrbe. Najmočnejši preživijo. Naravna selekcija pač.

via @went1955