Ekonomska primerjava “našega” in “vladnega” zakona o drugem tiru

Vrednost investicije, kot jo v predlogu zakona predlaga naša civilna iniciativa, je za 316 mio evrov (1-tirna varianta) oziroma 223 mio evrov (2-tirna varianta) nižja od vladnega predloga (vse vrednosti brez vključenega DDV).

Drugi tir_Primerjava stroskov

* Opomba: 2-tirna proga pomeni izgraditev vzporednih servisnih predorov polnega profila (70 m2); ne vsebuje stroškov viaduktov, tirov in druge opreme za vzporedni tir.

Nadaljujte z branjem

Protikorupcijska komisija opozarja na korupcijska tveganja v vladnem zakonu

Nekajkrat sem omenil, da je vladni predlog zakona o drugem tiru Koper – Divača zaradi previsoko ocenjene vrednosti naložbe v drugi tir, zaradi še nezaprte finančne konstrukcije, nejasno opredeljenih virov financiranja in nedorečenosti razmerij med javnim podjetjem 2TDK in izvajalci storitev zanj ter med domačimi in tujimi družbeniki v podjetju 2TDK, potencialni vir korupcije v velikem obsegu. Podobnega mnenja je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je včeraj podala – široko  argumentirano – negativno mnenje o vladnem predlogu zakona o drugem tiru.

V grobem, v KPK pravijo, da je zakon preveč splošen, da so razmerja nedorečena, da neposrednega javnega nadzora ne bo mogoče izvajati in da če vlada “ne bo delovala po načelu transparentnosti, in ne bo vključila dodatnih mehanizmov javnega nadzora, predstavlja predmetni okvir predloga zakona precejšnje tveganje za korupcijska ravnanja“.

Nadaljujte z branjem

Je IKEA socialistično podjetje?

Bine Kordež

Verjetno je veliko bralcev zastriglo z ušesi že samo ob naslovu, a preden odgovorim na vprašanje, najprej nekaj podatkov o podjetju IKEA.

Trgovsko mrežo IKEA je leta 1943 na Švedskem ustanovil Ingvar Kamprad (ravno te dni bo dopolnil 91 let) in v sedemdesetih letih obstoja je zrasla v eno največjih in najbolj prepoznavnih trgovskih družb na svetu. Blagovna znamka IKEA se uvršča med najbolj znane in vredne svetovne blagovne znamke. Zaposlujejo 155 tisoč ljudi in letno prodajo preko 30 milijard evrov predvsem pohištva in ostale opreme za dom. Vsa ta leta njeno poslovanje zaznamuje stalna rast in samo v zadnjih desetih letih so podvojili obseg prihodkov iz prodaje, s 328 trgovskimi centri pa so prisotni na vseh celinah.

Nadaljujte z branjem

Pravna primerjava “našega” in “vladnega” predloga zakona o drugem tiru

Stanko Štrajn

PREDLOG CIVILNE DRUŽBE PREDLOG VLADE
Celovito ureja gradnjo in financiranje proge Koper- Divača kot nadgradnjo veljavnih sistemskih rešitev gradnje in upravljanja grajenega javnega dobra. Ureja določena vprašanja, tako da določa odstopanja od sistemskih predpisov in anulira veljavne načine gradnje, financiranja in upravljanja grajenega javnega dobra.

Nadaljujte z branjem

Vladni predlog zakona o drugem tiru je pravna podlaga za novi TEŠ 6

Vladni zakon o drugem tiru je, kot povzemam v sosednjem postu, vsebinsko skrpucalo, saj pri ključnih parametrih največjega javnega investicijskega projekta v zadnjem desetletju pušča stvari popolnoma odprte: ne definira investicijske vrednosti, ne opredeljuje natančno finančne konstrukcije in ne opredeljuje natančno obsega virov za poplačilo obveznosti. Zakon prinaša nenevadno organizacijsko obliko izvedbe projekta, samo izvedbo pa izmika demokratičnemu nadzoru.

Zgodba se zdi zelo podobna tisti o TEŠ 6. Gre za politiko izvršenih dejstev, torej začetka oddajanja del preden so znani vsi parametri naložbe. In kot pri TEŠ 6 bo, ko bo vrednost naložbe eskalirala, nato prišla v Državni zbor zahteva po zakonu o državnem poroštvu, čeprav Državni zbor v tem predlogu zakona nima nad projektom nobenega nadzora.

Ta vladni predlog zakona je, če smem biti ironičen, dejansko “zelo dobra pravna podlaga” za novi TEŠ 6. Ima vse podobne znake nedefiniranosti in politike izvršenih dejstev.

Nadaljujte z branjem

Kaj je narobe z vladnim predlogom zakona o drugem tiru

V statistiki imajo zelo znan pregovor: “garbage in, garbage out“, s čimer hočejo povedati, da če so statistični vhodni podatki zanič, bodo tudi rezultati zanič. In natanko to velja tudi za (končno) javno objavljen vladni predlog zakona o drugem tiru. Vladi tukaj tudi pravniški kolega Rajko Pirnat ni mogel pomagati, čeprav je za “slabih 24,000 evrov“, kolikor naj bi dobil za pisanje zakona, naredil iz formalnega vidika veliko dela. Toda tudi formalistično dober izdelek ne more skriti v oči bijočega dejstva, da je vladni predlog zakona vsebinsko skrpucalo. No, kot pravniški kolegi radi pristavijo, Pirnat je za dober denar pripravljen za naročnika napisati kakršenkoli zakon, pri čemer ni njegova skrb, ali je zakon razumen ali ne.

Poglejmo na hitro, kaj je narobe z vladnim predlogom zakona o drugem tiru oziroma kam se je izgubil razum naročnika zakona (daljši komentar nekaterih posameznih postavk sledi kasneje):

Nadaljujte z branjem