Will covid kill globalisation?

No, pa mi je The Economist vzel “šov”. Točno o tem bom namreč v petek govoril kot keynote speaker na Nabavnem vrhu.

Naj vnaprej izdam moje stališče: moja teza je, da sta globalizacijo že prej močno najedla protekcionizem in avtomatizacija, ki oba jemljeta prednost manj razvitim državam zaradi nizke cene delovne sile. Covid je zabil še en žebelj v krsto globalizacije. Ki pa seveda ne bo umrla, le trend rasti svetovne trgovine se bo močno upočasnil, saj bo več proizvodnje lokalizirane (ali bližje domu) in število faz proizvodnje se bo skrčilo na manj lokacij (umetna napihnjenost svetovne trgovine bo malce uplahnila).

Kratka pot od razsvetljenstva nazaj v temo čredne mantalitete

Matjaž Gruden je v Večeru objavil odličen komentar o glavni nevarnosti sedanjega časa, ko se nam ne da več razmišljati, ko sovražimo znanje in podatke ter se raje zatekamo v čredno mentaliteto teorij zarot na družbenih omrežjih, žajfnicam in parolam populističnih voditeljev.

Etično vsegliharstvo in doktrina spoštovanja vseh različnih mnenj brez moralne presoje v očeh javnosti izenačujeta temeljne civilizacijske in demokratične vrednote z njihovimi nasprotji. Kot družba zavračamo odprtost in solidarnost ter svojo prihodnost gradimo na nestrpnosti in sebičnosti do sočloveka.

Kritično razmišljanje kot imunski sistem pred zavajanjem in lažmi je zamenjala čredna mentaliteta. Znanje nam gre na živce, bolj kot racionalnost so nam pri srcu teorije zarote.

Nadaljujte z branjem

Je socializem kriv za vzpon fašizma?

Daron Acemoglu, ekonomist iz MIT (ki je predestiniran za Nobelovo nagrado, vendar še premlad zanjo) se je spet spustil v zgodbo, s katero bo razburil zgodovinarje in še marsikoga (tako kot je s članki in knjigo, kjer razvitost institucij povezuje z vrsto kolonializma). Tokrat je s kolegi v še vroči raziskavi  na italijanskih podatkih empirično dokazoval, da je za vzpon fašizma v Italiji v bistvu kriv poprejšnji socializem. V krajih, kjer so bila bolj prisotna socialistična gibanja, se je bolj razvilo fašistično nasilje, fašistični odbori in večji deleži fašističnih strank na volitvah leta 1924. Fašisti so glasove prevzemali predvsem desnim strankam. In še več, zdi se, da je fašistično gibanje podpirala premožna elita, saj je bil vzpon fašizma močnejši tam, kjer so bila močna združenja veleposestnikov in prisotnost elite. In seveda, tam je bilo tudi več deportacij judov med vojno.

Acemoglu se bo z rezultati te raziskave prikupil tudi našim skrajnim desničarjem in Cerkvi, ki bodo našli “oddaljeno potrditev” za svojo tezo, da so bili bela garda in domobranski odredi zgolj reakcija na agresivno dejavnost pripadnikov komunistične partije. Torej kot obramba pred vzponom komunizma. S čimer seveda zagovarjajo tudi Rupnikovo nacistično prisego in blagoslov škofa Rožmana le-te.

Vsekakor bo zanimivo spremljati “življenje” te Acemoglujeve raziskave.

Nadaljujte z branjem

Ending the pandemic slump – a return to Keynes?

Michael Roberts Blog

The latest Trade and Development report by the United Nations Conference on Trade and Development (UNCTAD), the economic research agency to help ‘developing countries’, is a must read.  Not only is it packed with data and statistics about trends and developments in global production, trade and investment, but this 2020 issue takes a very radical position on how to get the world economy out of what the IMF calls the ‘lockdown’ slump.  As UNCTAD eloquently says: “The world economy is experiencing a deep recession amid a still-unchecked pandemic. Now is the time to hammer out a plan for global recovery, one that can credibly return even the most vulnerable countries to a stronger position than they were before. The status quo ante, is a goal not worth the name. And the task is urgent, for right now, history is repeating itself, this time with a disturbing mix of both…

View original post 2,093 more words

Je obstoječ, medgeneracijski sistem financiranja pokojnin vzdržen – in pravičen?

Bine Kordež

Pred dnevi mi je v pogovoru mlajša oseba razlagala, kako ne bo pri nas nič boljše, dokler ne naredimo resne pokojninske in zdravstvene reforme. Resno pokojninsko reformo razume predvsem kot ukinitev obstoječega “pay as you go” (PAYG) pokojninskega sistema, sistema po katerem aktivna generacija zbira sredstva za upokojeno generacijo, ta sistem pa bi nadomestili z naložbenim. Trenutni pokojninski sistem naj ne bi bil pravičen, kar je podkrepil tudi s podatkom, da ima njegova nedolgo nazaj upokojena mati precej nižjo pokojnino od tistih, ki so se s podobno plačo upokojili pred leti[1].

Takšno razmišljanje je precej značilno za mlajšo generacijo, ki vsak dan prebira predvsem komentarje o demografski katastrofi, o tem, kako se bo pokojninski sistem sesul, kako ne bo denarja za njihove pokojnine in kako bodo morali delati do konca življenja. V takšnih razmerah potem vsakdo išče možnosti, kako bi se izognil plačevanju višjih pokojninskih prispevkov. V primeru redne zaposlitve so pri višjih prejemkih prispevki res precej visoki in ker ne vidijo učinkov tega, iščejo “cenejše” poti preko drugačnih oblik zaposlitve. Nekateri ob tem potem sami varčujejo za starost, a večina se mladih s skrbjo za pokojnine niti ne obremenjuje. Tudi to, da so njihovi starši plačevali pokojninski prispevek za svoje starše in da naj bi zanje sedaj prispevali oni, ne vidijo kot njihov problem. Za to bo že poskrbela država!

Nadaljujte z branjem

Je bila Slovenija v času epidemije res v vrhu EU držav, ki so najbolj nesorazmerno omejile gibanje ljudi?

Vrh slovenske vlade se je nervozno odzval na novico STA, da je Slovenija med članicami EU, ki so v pandemiji Covid-19 najbolj nesorazmerno omejile svoboščine, kar je objavljeno v poročilu o demokraciji v času pandemije pri organizacijah Greenpeace in Civil Liberties Union for Europe. Obe izpostavljata, da je slovenska vlada boj proti pandemiji uporabila kot izgovor za omejevanje kritikov oblasti.

Glede slednjega ne vem, vidim pa, da to ugotovitev obeh nevladnih organizacij potrjujeta dve neodvisni analizi. Prva je študija raziskovalcev iz univerze Oxford, ki so oblikovali indeks COVID-19 Government Response Stringency Index, ki ga na svojem portalu prikazuje tudi (odlični) Our World in Data. Ta indeks vsebuje 9 različnih kriterijev – zaprtje šol, zapiranje delovnih mest, odpoved javnih prireditev, omejitve javnih zborovanj, zapore javnega prevoza; zahteve, da ljudje ostanejo doma, kampanje obveščanja javnosti, omejitve notranjega gibanja, in nadzor mednarodnih potovanj. No, ta indeks kaže, da je Slovenija v času prvega vala epidemije res bila v vrhu držav z najstrožjimi omejitvenimi ukrepi (v spodnji sliki dodajam za primerjavo še Avstrijo, Nemčijo in Švedsko).

Slika 1: Indeks vladnih omejitevnih ukrepov (Oxford)

COVID-19_Government Response Stringency Index

Vir: Our World in Data

Nadaljujte z branjem

Ne samo podnebni, tudi tehnološki alarm za Evropo in Slovenijo

Kot dodatek petkovi kolumni “Teze za strategijo zelene in digitalne prihodnosti” še ključna poanta iz novega komentarja Carla Bildta v Project Syndicate. Pravi, seveda, da Evropa na tehnološkem področju močno zaostaja za ZDA in Kitajsko. Samo po uvajanju novih tehnologij zaostaja za tri leta, pri razvoju sodobnih tehnologij je ni nikjer. Za ponazoritev, od desetih največjih tehnoloških startupov je v povprečju šest iz ZDA, trije iz Kitajske in eden iz Singapura. ZDA in Kitajska dominirata sodobne tehnologije na vseh področjih. Evropa najmanj zaostaja le pri talentih, vendar tega ne zna materializirati. Zakaj? Ker nima razvitega institucionalnega okvirja, ker premalo vlaga v temeljne raziskave in ker nima razvitega kapitalskega trga, ki bi iskal tvegane naložbe v novih tehnoloških konceptih.

No, na ta problem odgovarjajo teze iz moje zgornje kolumne, in sicer: (1) enormno povečanje javnih vlaganj v raziskave in razvoj in univerze, (2) nova tehnološka politika (Tehnološka agencija, financiranje 2,000 mladih raziskovalcev iz gospodarstva, razpršeno financiranje novih idej in potencialnih inovacij) in (3) nova politika financiranja potencialno prebojnih tehnologij (Tehnološki sklad kot javni sklad tveganega kapitala). Tehnološki razvoj in njegova adaptacija v gospodarstvu sta temelj bodoče konkurenčne prednosti slovenskega gospodarstva.

To ni nobena raketna znanost, le prioritete si je potrebno poštimati. Namesto, da za vojsko namenimo 780 mio evrov do 2026, dajmo raje dve tretjini tega denarja namenit za razvoj. Namesto v železje vložimo raje v razvoj in našo prihodnost.

Nadaljujte z branjem

Teze za strategijo zelene in digitalne prihodnosti

Od tiste strategije iz leta 2005 in izvedbenega paketa reform slovenska država praktično nima več strategije razvoja. Če seveda zanemarimo razne »Vizije« na eni A4 strani. Vmes se je svet temeljito spremenil. Imamo opravka s povečano neenakostjo, deglobalizacijo, tehnološkimi, demografskimi in podnebnimi spremembami in globalno Covid epidemijo. Vse to zahteva velike strukturne prilagoditve.

Hkrati je nova evropska komisija že lani predstavila novo strategijo glede zelenega in digitalnega prehoda kot odgovora na podnebne in strukturne spremembe, poleti pa še načrt za okrevanje in povečanje odpornosti (NOO) kot odgovor na Covid epidemijo. V ta namen je Komisija oblikovala ustrezne razvojne prioritete, v okviru katerih bo razdeljevala sredstva iz večletnega finančnega okvira (VFO) 2021-2027 in iz t.i. pandemskega paketa za obdobje 2020-2023.

Nadaljujte z branjem

Sposojena twitter Covid pridiga

Pridiga za današnji dan

Ko so Angleži med drugo svetovno vojno dešifrirali enigmo so bili pred hudo dilemo. Imeli so možnost ustaviti vse napade na ladje in rešiti vsa življenja mornarjev. Vendar bi v tem primeru Nemci zelo hitro izvedeli da so dešifrirali enigmo in bi spremenili način pošiljanja podatkov. S tem bi ves trud šel v nič in izgubljenih bi bilo veliko več življenj, tako vojakov na fronti, kot mornarjev.

Zelo dolgo so računali, da so izračunali točno statistično razmerje, katere ladje ne bodo obvestili o načrtovanih napadih nemških podmornic na njih in so jih žrtvovali zato, da so rešili milijone življenj drugih. Bili so nevede zadnja straža, ki je reševala druge.

Danes so že precej točni statistični podatki o smrtnosti Covida 19 ter ostalih boleznih.

Zelo točno lahko matematiki izračunajo koliko ljudi bo umrlo zaradi neodkrivanja raka in drugih bolezni in zaradi Covida 19. Pa tega resno noben ni naredil.

Nadaljujte z branjem

Ob takšni opoziciji sedanja koalicija ne potrebuje prijateljev

Dober komentar v Mladini glede neučinkovitosti poskusov oblikovanja operativne alternative sedanji vladi:

Dilema, ali parlamentarna aritmetika ali skupna vsebina, je lažna, za zamenjavo oblasti je pomembno oboje in še kaj. Če sedanja opozicija in nekateri poslanci vladnih strank ne bodo poiskali načina, kako zamenjati vlado, bo Janez Janša na novih volitvah znova favorit. In ker ljudje iščejo politično alternativo, njegovi izzivalci ne bodo stranke, ki so v parlamentu, pač pa se bo vzpostavilo novo politično gibanje. Ta opcija je zelo realna. Kajti če Alenka Bratušek ne bo pozabila na grenke spomine iz časa neuspele kandidature za evropsko komisarko, če bo Marjan Šarec za svoj odstop še vedno krivil zgolj druge, če Tanja Fajon stranke ne bo prenovila in bo SD po načinu instrumentalizacije politike še vedno podobna SDS in če Luka Mesec ne bo pregnal dogmatizma iz lastne stranke in iz samega sebe, potem bo Janša brez težav vladal vsaj do volitev. Tisti, ki ne znajo nagovoriti volivcev in volivk v času, ko se krepi nasprotovanje vladi, bodo morali poiskati nove poklice, veliko razočaranih in razžaljenih ljudi pa novo državo ali pa vsaj kakšno novo politično alternativo. Za to je vedno prostor.

Racionalni razmislek od zunaj pravi naslednje:

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: