Teze za strategijo zelene in digitalne prihodnosti

Od tiste strategije iz leta 2005 in izvedbenega paketa reform slovenska država praktično nima več strategije razvoja. Če seveda zanemarimo razne »Vizije« na eni A4 strani. Vmes se je svet temeljito spremenil. Imamo opravka s povečano neenakostjo, deglobalizacijo, tehnološkimi, demografskimi in podnebnimi spremembami in globalno Covid epidemijo. Vse to zahteva velike strukturne prilagoditve.

Hkrati je nova evropska komisija že lani predstavila novo strategijo glede zelenega in digitalnega prehoda kot odgovora na podnebne in strukturne spremembe, poleti pa še načrt za okrevanje in povečanje odpornosti (NOO) kot odgovor na Covid epidemijo. V ta namen je Komisija oblikovala ustrezne razvojne prioritete, v okviru katerih bo razdeljevala sredstva iz večletnega finančnega okvira (VFO) 2021-2027 in iz t.i. pandemskega paketa za obdobje 2020-2023.

Opravka imamo z dvema zahtevama Komisije. Za razdelitev sredstev v okviru VFO 2021-2027 je potreben načrt države, ki bo dokazoval, kako država s prijavljenimi projekti uresničuje novo »zeleno-digitalno« strategijo EU. Za razdelitev sredstev v okviru NOO 2020-2023 pa mora vsaka država pripraviti svoj »Načrt za okrevanje in odpornost«. Države bodo dobile financiranje le za projekte, za katere bodo v Načrtu izkazale, kako bo ta »krepil potencial rasti, ustvarjanje delovnih mest, ekonomsko in socialno odpornost države članice, zmanjšal ekonomske in socialne učinke krize in prispeval k povečanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije in konvergence«. In oba načrta morata biti med seboj usklajena.

To seveda zahteva razvojno strategijo, s katero bosta skladna tudi oba načrta za »pridobivanje evropskih sredstev«. In tukaj imamo problem, saj se je v okviru te vlade vzpostavil način zbiranja projektov na osnovi »spodaj navzgor«. Se pravi, iščejo se projekti, ki približno ustrezajo predpisanim prioritetam EU, nihče pa ne gleda, ali in kako se ti projekti umeščajo v naše nacionalne razvojne prioritete. Po mojih informacijah se je nabralo projektnih predlogov že za 20 milijard evrov.

Vzpostavila se je torej stihija namesto strategije. Cena tega bo, da se bo v naslednjih letih razdelilo za okrog 10 milijard evrov denarja za parcialne interese in ne tja, kjer so nacionalne prioritete. Namesto stihije potrebujemo strategijo. Spodaj je nekaj tez zanjo.

Jaz bi strategijo oblikoval okrog petih stebrov. Prvi steber je sodobna infrastruktura. Vendar ne samo prometna, transportna infrastruktura in telekomunikacijska, tudi socialna – to pomeni vrtce, šole, bolnišnice za potrebe 21. stoletja. Vse to je mogoče zagotoviti z oblikovanjem novega Naložbenega sklada, ki bi se financiral prek izdaje denimo 30-letnih infrastrukturnih obveznic.

Drugi steber je znanje. Znanje je osnova za kreativnost, je osnova za razvojne spremembe. Tukaj so ključna vlaganja v sodobni šolski in univerzitetni sistem ter javna vlaganja v raziskave in razvoj, kjer spet zaostajamo za evropskim povprečjem. V proračunu je treba zagotoviti postopno povečanje sredstev v ta namen na 1% BDP do leta 2025.

Tretji steber so vlaganja v smer, v katero želimo: zeleno in digitalno preobrazbo kot odgovor na podnebne spremembe in tehnološki razvoj. Tukaj so ključna najprej vlaganja v proizvodnjo energije, ki sloni na nizkoogljičnih in obnovljivih virih energije – torej jedrska, voda, veter in sonce. Drugi del se nanaša na spodbujanje gospodarskih dejavnosti, ki podpirajo ta razvoj v zelen in digitalni prehod in ki svoj poslovni model utemeljujejo na tem prehodu. Evropska sredstva je potrebno usmeriti predvsem v projekte, ki bodo omogočili izgraditi našo konkurenčno prednost na izdelkih in storitvah na področju podnebnih sprememb in tehnoloških izboljšav. Storitve in izdelki, ki se nanašajo na energetsko sanacijo, bolj učinkovito rabo energije, shranjevanje energije, zelene tehnologije v proizvodnji, e-mobilnost, digitalne komunikacije, digitalno poslovanje in internet stvari itd.

Četrti steber je spodbujanje tehnološkega razvoja in komercializacije novih razvojno prebojnih idej. Potrebujemo tehnološko agencijo in tehnološki sklad. Potrebujemo program 2000 mladih raziskovalcev za gospodarstvo. Potrebujemo program za horizontalno spodbujanje inovativnih idej prek razpršenega financiranja. Potrebujemo tehnološki sklad, ki bi deloval kot neke vrste državni sklad tveganega kapitala. Prek sklada bi država vsako leto investirala v nekaj potencialno razvojno prebojnih projektov, na njih kapitalsko participirala ter donose usmerjala v nove razvojne projekte.

Peti steber je »infrastruktura za prijazno prihodnost«. Gre za ukrepe, ki bi vsem zagotovili večjo socialno varnost, lažje oblikovanje družine ter bolj varno in prijazno preživljanje starosti. Vsem ljudem je treba zagotoviti nek minimalen temeljni dohodek ter univerzalno zdravstveno oskrbo. Treba bo povečati javna sredstva za zdravstvo. Potrebne so prilagoditve na trgu dela za regulacijo fleksibilnih oblik dela in dela na daljavo ter zagotovitev popolne socialne varnosti za vse oblike dela. Potreben je program in način financiranja dolgotrajne oskrbe. Nato je treba zagotoviti dovolj dostopnih stanovanj za mlade, z neprofitno najemnino ali po dostopni ceni. Hkrati je treba zaradi demografskih sprememb zagotoviti velik obseg novih kapacitet v domovih za starostnike in varovanih stanovanjih, vendar po dostopni ceni. Oboje je mogoče uresničiti z novim stanovanjskim skladom.

Tovrstno strategijo je mogoče narediti v enem mesecu. Če je volja.

__________

* Izvorno objavljeno v Dnevniku

%d bloggers like this: