Argentinski primer je v sodobni zgodovini znan kot eden izmed najbolj brutalnih bankrotov držav. Tik pred bankrotom, konec leta 2001, je Argentina doživela krvave demonstracije, masovni naval na banke, zamrznitev vseh bančnih računov. Naslednje leto po bankrotu je BDP upadel še za nadaljnjih 11%, brezposelnost se je povečala na 25%. Tuji vlagatelji so morali Argentini odpisati kar do 75% posojenega denarja. Nadaljujte z branjem
Monthly Archives: maj 2012
Reformna (ne)ambicioznost pod kritiko Evropske komisije
“V letu 2011 ni bilo sprejete nobene velike strukturne reforme,”, tako STA povzema ugotavitve Evropske komisije v oceni slovenskega reformnega in proračunskega programa, ki ga je včeraj predstavila v Bruslju. Slovenija glede reforme pokojninskega sistema in trga dela lani ni storila nič bistvenega, letošnji reformni program je premalo natančen. Tudi fiskalni ukrepi za obdobje 2013-2015 še niso dovolj dorečeni, obstaja tveganje, da cilj glede primanjkljaja ne bo dosežen. Nadaljujte z branjem
Bank run v Grčiji
Za večino finančnih kriz je značilen naval na banke (bank run). Tako je bilo pred desetletjem v Argentini (1991 – 2002), ki je okužila še sosednji Urugvaj (2002), prav pred kratkim pa denimo tudi v V. Britaniji (Northern Rock, 2007) in v ZDA (Bear Stearns, 2008). V zadnjih dveh letih se izrazit naval na banke dogaja tudi v Grčiji, kjer se je naval v zadnjih mesecih močno ojačal.
Koliko bi Slovenijo stal izstop Grčije iz evra?
Bruseljski CEPS je v kratki analizi ‘Grexit’: Who would pay for it? izračunal, koliko bi izstop Grčije iz evra stal evro območje. Ocene so nekoliko nižje od ocen, ki so zaokrožile prejšnji teden po kuloarjih Evropske komisije. CEPS ocenjuje, da znaša skupna izpostavljenost držav evro območja do Grčije konec leta 2011 dobrih €372 milijard, medtem ko je bila neuradna ocena med uradniki evropske komisije okrog €500 milijard. Nadaljujte z branjem
Nas čaka japonsko “izgubljeno desetletje”?
Obeti gospodarske rasti za Slovenijo so slabi. Napoved EBRD iz prejšnjega tedna ter dananšnja napoved OECD kažeta, da se bo recesija letos še poglobila, drugo leto pa nadaljevala. OECD nam za letos napoveduje padec BDP za 2%, za naslednje leto pa še za dodatnih 0.4%. Skupna domača potrošnja letos se bo realno zmanjšala 4%, najbolj na račun investicij, ki se bodo skrčile še četrto leto zapored, in sicer letos kar za 4.6 %. Domača zasebna potrošnja se bo zmanjšala za 2.1%, državna pa za 3.5%. Ti podatki kažejo, da zahajamo v strukturno krizo, ki nakazuje dolgo japonsko “izgubljeno desetletje”. Nadaljujte z branjem
Francoski amandma fiskalnemu paktu ter losov test fiskalne politike
Igor Masten
Francija se je odločila, da Evropskega fiskalnega pakta ne bo ratificirala, dokler se ta ne bo dopolnil z določili o rasti. Večina komentatorjev to razume kot zasuk od evropske politike konsolidacije javnih financ. Vendar ni. Francoski predlog ima nek ekonomski smisel, saj utegne, v kolikor bo spretno izveden, še ojačati proces javnofinančne konsolidacije, ne da bi pri tem bilo kaj posebnega za rast sploh narediti. Sicer ne vem ali imajo francoski socialisti točno to v mislih, vendar to ni važno. Važen je končni učinek. * Nadaljujte z branjem
Grška drama in mehčanje Angele Merkel
Panika na finančnih trgih ter mrzlično sestankovanje tehnokratov na relaciji Frankfurt – Bruselj po grški politični pat poziciji izdaja videz, da je situacija zelo resna. Dramatična. Pa vendarle gre pri tej grški zgodbi morda bolj za dajanje vtisa dramatičnosti kot pa za resnično dramo. Naj povem že na začetku, verjetnost za grški odhod iz evra je minimalna. Ni pa seveda povsem neverjetna. * Nadaljujte z branjem
Zakaj Nemčija potrebuje Grčijo?
Špekulacije o odhodu Grčije iz evra so – prejkone – samo špekulacije. Grški odhod iz evra ni v interesu nikogar. Ne Grčije, ki bi ji sledila gospodarska katastrofa jedrskih razsežnosti. Ne EU kot celote, ki bi ji zaradi tega potencialno nastali stroški v višini 500 mio evrov. Pa tudi Nemčiji ne. Nadaljujte z branjem
Izstop Grčije iz evra?
Začelo se je. Izid grških parlamentarnih volitev izpred enega tedna je pokazal, da je več strank, ki se zavzema za enostranski odstop Grčije od varčevalnih ukrepov in reform, ki jih od njih zahtevajo ostale članice evra, kot pa za njihovo spoštovanje. Nove volitve so – po zadnjih neuspešnih dogovorih – postale zelo verjetne, na njih pa bi utegnile dobiti še večji delež glasov stranke, ki se najbolj zavzemajo za odstop Grčije od evropskih zavez. Zaradi tega med vodilnimi evropskimi politiki in znotraj ECB potekajo mrzlične diskusije in priprave na to, kako grški izstop iz evra, ki se zdi vse bolj verjeten, izvesti čim bolj učinkovito in s čim manj škode za ostale članice evro območja. Nadaljujte z branjem
Paul Krugman o evropskem nerazumevanju
Paul Krugman je pravkar objavil knjigo “End This Depression Now!“, ki so jo na Amazonu pravkar začeli prodajati. V njej dokazuje, kako so razvite države ravnale napačno v času te zadnje gospodarske krize, ki jo on sicer že imenuje depresija, da so preveč stavile na varčevanje in premalo na fiskalno spodbujanje gospodarstva. Priporoča, da države končno nehajo z drastičnim javnim varčevanjem in naj začnejo z javnim denarjem graditi ceste, železnice, šole in bolnišnice. Kajti, kot pravi, s tem bodo ne samo zagnale rasti, ampak bodo na koncu tudi ostale materialne dobrine v splošno javno korist. Za razliko od finančnih milnih balončkov, ki se razpočijo in za seboj pustijo razdejanje. Nadaljujte z branjem
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.