Izstop Grčije iz evra?

Začelo se je. Izid grških parlamentarnih volitev izpred enega tedna je pokazal, da je več strank, ki se zavzema za enostranski odstop Grčije od varčevalnih ukrepov in reform, ki jih od njih zahtevajo ostale članice evra, kot pa za njihovo spoštovanje. Nove volitve so – po zadnjih neuspešnih dogovorih – postale zelo verjetne, na njih pa bi utegnile dobiti še večji delež glasov stranke, ki se najbolj zavzemajo za odstop Grčije od evropskih zavez. Zaradi tega med vodilnimi evropskimi politiki in znotraj ECB potekajo mrzlične diskusije in priprave na to, kako grški izstop iz evra, ki se zdi vse bolj verjeten, izvesti čim bolj učinkovito in s čim manj škode za ostale članice evro območja.

Izstop iz evro območja formalno v pogodbi o EU sicer sploh ni predviden, čeprav de facto seveda je možen. Toda izstop iz območja skupne valute zahteva skrbne in dolgotrajne priprave, še bolj zahtevne od tistih za prevzem skupne valute. Zahteva namreč usposobitev tiskarne denarja in dovoljšnje količine nove valute, spremembo informacijskih sistemov v celotnem bančnem sektorju ter v gospodarstvu, prilagoditev vseh kreditnih in kupoprodajnih pogodb, denominiranih v evrih, ter klavzule o ohranitvi realnih vrednosti pogodb po verjetni močni devalvaciji nove valute. Hkrati pa pomeni tudi močan naval na banke (bank-run), ki bi utegnil povsem izprazniti domače banke, zato bi morala grška centralna banka vse poslovne banke za nekaj časa zapreti, da ne bi prišlo do dviga depozitov in njihovih prenosov v tujino. In tako naprej.

Operacija izstopa iz evra bo bolj naporna in tehnično zahtevna, kot se marsikomu zdi na prvi pogled. Hkrati pa bo prinesla veliko večje težave, negotovost in nestabilnost, kot si je mogoče zamišljati. Toda to je šele prvi korak. Sledijo namreč realne posledice za gospodarstvo in prebivalstvo – devalvacija (razvrednotenje) valute, povečanje bremena dolgov, ki bodo zdaj denominirani v razvrednoteni domači valuti, podražitev uvoznih dobrin in visoka inflacija. Sledilo bo dolgo in boleče obdobje gospodarske in finančne stabilizacije. Pri tem pa Grčiji večja zunanja konkurenčnost zaradi nižje vrednosti domače valute ne more veliko koristiti, saj je grška industrija zgolj šibko izvozno usmerjena. Na večji izvoz turističnih storitev pa uvedba drahme ne bo imela velikega vpliva, ker utegne večja gospodarska in politična nestabilnost odvrniti turiste.

Seveda pa je izstop Grčije šele prvi kamenček v plazu, ki utegne slediti. Paul Krugman je v svojem blogu, dramatično poimenovanem Eurodaemmerung, pravkar napovedal scenarij v nekaj korakih:

1.Grčija zapusti evro, zelo verjetno naslednji mesec.

2. Močan val dvigov depozitov iz španskih in italijanskih bank, ker bodo varčevalci želeli depozite prenesti v nemške banke.

3a. Morda, samo verjetno, de facto bančne kontrole, torej prepoved, da banke prenašajo depozite v tujino ter omejitev dvigov gotovine.

3b. Alternativno, ali v tandemu s prejšnjim, močno črpanje kreditov ECB, da bi banke rešili pred kolapsom.

in finale:

Nemčija ima izbiro:

4a. Ali sprejme visoke posredne javnofinančne obveze do Italije ali Španije, plus drastično spremeni strategijo — da bi še posebej Španiji dali upanje, ji je potrebno zagotoviti garancije za njen dolg in tako ohraniti njene stroške zadolževanja na nizki ravni ter prilagoditi inflacijski cilj ECB, da bi omogočili prilagoditev relativnih cen; ali:

4b. Konec evra.

Kaj grški izstop iz evra kratkoročno pomeni za Slovenijo?

Za Slovenijo izstop Grčije kratkoročno ne prinaša velikih problemov ali stroškov, razen da bi zapadle določene garancije, ki jih je solidarnostno dala slovenska vlada. Vendar gre pri tem le za nekaj deset milijonov evrov. Zaradi izstopa Grčije bi se kratkoročno verjetno vrednost evra stabilizirala in pritisk finančnih trgov bi malce popustil, kar pomeni, da bi se tudi zahtevan donos na državne obveznice prehodno zmanjšal.

V tej situaciji velike nestabilnosti na finančnih trgih ter objektivnih notranjih težav s kredibilnostjo vladnih politik glede privatizacije bo težko najti zasebne investitorje za dokapitalizacijo NKBM ali NLB. Pri prvi je to možno le po fire-sale cenah, pri NLB pa bo država morala najprej banko očistiti slabih kreditov in jih prenesti na slabo banko ter nato novim lastnikom dati še garancije za vse “skrite napake” (slabe naložbe), ki jih skrbni pregled sedaj ne bi odkril, vendar bi se pojavile kasneje.

Resnično pomemben je dogoročni učinek, če razpade evro območje. Ter vpliv tega na trgovinsko in carinsko unijo med sedanjimi članicami EU. Razpad slednje bi utegnil imeti dramatčne razsežnosti.

10 responses

    • Stopnja potrebne devalvacije domače valute se običajno določi glede na neravnovesje v zunanjetrgovinski bilanci. Optimalna stopnja devalvacije je tista, ki uravnoteži trgovinsko bilanco (uvoz z izvozom) oziroma privede do želenega salda (lahko tudi negativnega, če si država določi tak cilj) trgovinske bilance. Davalvacija namreč podraži uvoz in poceni izvoz in s tem vpliva na uravnoteženeje bilance.
      Vendar pa ima devalvacija – prek dviga uvoznih cen – tudi vpliv na inflacijo, kar nekoliko zakomplicira zadevo, saj mora centralna banka tehtati med učinkom uravnoteženja trgovinske bilance in inflacijo.

    • Hm, Krugman je bil malce površen. Vzel je namreč cifre o skupnem izvozu blaga in storitev kot %BDP. Vendar je pomembna razlika med obema: Argentina je bila (in je še) predvsem izvoznica blaga (predvsem surovin in hrane), Grčija pa izvaža zelo malo blaga, pač pa predvsem (turistične) storitve. Argentini so pri izvoznem okrevanju (2002-2005) pomagali tudi trendi glede rasti cen surovin in hrane na svetovnih trgih. Grčija tega nima na voljo, ker pač ne izvaža veliko blaga. Predpostavka, da bo Grčiji devalvacija povečala konkurenčnst njenega turizma in da bo to močno povečalo pritok tujih turistov, je precej močna.
      Naslednji teden bom pisal več na to temo in primerjal argentinski bankrot s potencialnim grškim.

  1. Pa so Krugmanove špekulacije o izstopu Grčije iz EUR ta trenutek bolj realne, kot so bile pred časom? Je za tokratni morebiten izstop iz EUR grozeča zgolj zamenjava političnega vodstva ali poslabšanje možnosti odplačevanja dolga v primerjavi s preteklim stanjem?

    Če upoštevamo slabe obete zagona gospodarske rasti v ZDA, politične in ekonomske težave v EU ter možnosti nepremičninskega balona na Kitajskem, obstajajo celo večje možnosti za poglobitev svetovne gospodarske krize, kot je predvideno?

    • Glavni problem so zadnje grške volitve, ki so pokazale, da med novimi političnimi voditelji ni več soglasja o tem, da si Grčija želi ostati v evro območju in prilagoditi svojo fiskalno politiko realnim omejitvam.
      Realna možnost izstopa Grčije se je seveda s tem povečala. Vendar je do takrat še dolga pot. Najprej bodo junija nove volitve, nato se bo pokazalo, kakšna stališča bodo imeli izvoljeni. Če se sredi julija, ko bo konstituirana nova vlada, odločijo, da zapustijo evro, bo trajalo nato najmanj 6 mesecev, najbolj verjetno pa vsaj 1 leto, preden bodo naredili vse priprave za uvedbo domače valute. To je zahtevna tehnična operacija.
      Svetovno gospodarstvo je v resni krizi. Globalna neravnotežja, ki se kažejo v velikih trgovinskih presežkih enih držav ter velikih fiskalnih deficitih drugih držav se bodo morala nekako razrešiti. Dokler je gospodarska rast solidna in stabilna, zadeve tečejo. Trenutno nič ne kaže na to, kitajsko gospodarstvo se ohlaja in nevarnost poka njihovega nepremičnnskega balona je velika.
      Vse je odprto. Možna je huda globalna gospodarska kriza, razpad EU, kolaps Kitajske. In še kaj hujšega. Treba bo veliko sreče in učinkovite mednarodne koordinacije, da se temu izognemo.

  2. Hvala za izčrpen odgovor.

    Sem diplomant EF in se pripravljam na izdelavo bolonjske magistrske naloge na temo vzdržnosti kapitalizma oz. evolucije kapitalizma, kot ga trenutno poznamo, v bolj vzdržno smer. Iz tega razloga poskušam čimbolje slediti aktualnemu dogajanju, čeprav ob redni službi skorajda časa zmanjka.

    Lp

  3. Pozdravljeni,

    zanima me, kakšen vpliv ima lahko izstop države članice iz evro območja (npr. Grčije) na cene v ostalih državah članicah (npr. v Sloveniji) in na menjalni tečaj EUR/ostale svetovne valute (npr. CHF, USD…)?

    Pa čestitke za ustvarjanje enega zanimivejših blogov pri nas!

    Lep pozdrav

  4. Grški izstop pomeni t.i. contagion efekt – okužbo ostalih držav, saj bodo finančni trgi potem še bolj pritisnili na ostale šibke članice, kar bo dvignilo stroške zadolževanja tudi nam.
    Tudi ZDA ni v interesu, da evrska kriza eskalira, saj to pomeni povečanje globalne nestabilnosti ter krhkega vendar globokega razmerja, ki ga imata ZDA in Kitajska. Kitajska s kupovanjem ameriških obveznic financira ameriški uvoz kitajskih izdelkov in vzdržuje tako visok trgovinski deficit. Ko se to razmerje sesuje, lahko pričakujemo res veliko svetovno krizo.

%d bloggers like this: