O histeričnosti finančnih trgov

Pred mesecem in pol sem na podlagi študije De Grauwe in Ji (2012) pisal o neracionalnosti finančnih trgov, ki so v primeru držav Evropske monetarne unije sistematično podcenjevali rizike pred krizo, po krizi pa jih začeli sistematično precenjevati. Pred dnevi sta kolega iz NECSI, Cambridge, Lagi in Bar-Yam (2012), v novi študiji te ugotovitve potrdila in nakazala, da bi lahko bili družbeni stroški za Grčijo bistveno nižji (manj striktno varčevanje, nižji padec BDP in manj izgubljenih delovnih mest), če finančni trgi ne bi iracionalno in histerično ponoreli. Nadaljujte z branjem

Konec sveta

Le nekaj dni pred grškimi volitvami je najbolj znani kritik (brezpogojne) globalizacije med ekonomisti, Dani Rodrik iz Harvarda, napisal kolumno o koncu sveta, kot ga poznamo. Njegov scenarij zadnjih korakov konca sveta je precej realističen in ne bistveno drugačen od tistega, kot bi ga napisal kak drug ekonomist. Zmaga Sirize v Grčiji bi za sabo potegnila domino efekt med šibkejšimi evropskimi državami, čemur bi nato na globalni ravni sledil efekt snežne kepe. Sledil bi tisti črni čas v 1930-tih letih s trgovinskimi in nato čisto tapravimi vojnami. Nadaljujte z branjem

Program za rast nemške kanclerke – mlačen in nekoristen

Najbrž nisem daleč od resnice, če povem, da je v vsej svoji zgodovini prav danes EU najbližje svojem koncu. Razpad EU se lahko de facto sproži že z neugodnim izidom nedeljskih volitev v Grčiji. Evropa je globoko razdeljena. Toda zelo neenakomerno. Na eni strani je nemška kanclerka Merklova, na drugi pa preostale države EU. Gre za dva diametralno nasprotna pogleda na reševanje evrske krize, ki pa imata lahko ne samo evropske, pač pa globalne posledice. * Nadaljujte z branjem

Grki so ostali v evru. Kaj pa zdaj?

Morda je bila “kriva” zmaga nad Rusijo in uvrstitev v četrtfinale en večer pred volitvami, morda je prevladal samo racionalni premislek ob dejstvu, da že naslednji mesec ne bo plač v javnem sektorju. Kakorkoli, Grki so se očitno – relativno večinsko – odločili, da ostanejo v evru. Njihova želja po obstanku v evru pa ni bila videti ravno zelo prepričljiva. Ultralevičarska stranka Siriza, ki se zavzema za suspenz varčevalnih ukrepov in s tem posledično za odhod iz evra in državni bankrot, je na volitvah dobila podoben odstotek (26.5%), kot so ji ga nakazovale ankete. Le konzervativna, proevropska stranka Nova demokracija je dobila kakšne 3 odstotne točke več, kot so ji pripisovale predvolilne ankete. Na koncu je prevagalo tisto nekaj, nogomet ali racio, in Grčijo ohranilo v evru. Nadaljujte z branjem

Germany wants Greece to exit euro. Does it really?

* V izvirniku objavljeno v The European

The way that European leaders have dealt with the euro crisis for the past two years requires one’s strong nerves. In particular when having in mind what is at stake. A popular picture has it that Germany is playing awkwardly selfishly. She is riding on a wave of demand that was, at least in a non-negligible part, set in motion using the government incentives, while at the same time she is stubbornly imposing the other countries harsh austerity measures. This policy is seen in most of the EU countries, to use the words of Paul Krugman, “just insane”, pushing “depressed economies even deeper into depression” while having an adverse impact on troubled countries’ borrowing cost. Nadaljujte z branjem

Grška duša: med frustracijo in sovražnostjo do evropskih “vsiljivcev”

V nedavnem intervjuju za Spiegel je grški pisatelj Nikos Dimou lepo opisal sodobno grško dušo, ki je osnova za razumevanje preteklega in sedanjega dogajanja v Grčiji. Če povzamem z mojimi besedami: “Grki radi živimo preko naših zmožnosti, toda ne morejo zdaj priti ti Evropejci in nam vzeti naše duše. … Seveda, naši politiki so nas pripeljali v to situacijo, toda EU bi lahko bolje skomunicirala, zakaj nam to počne.” Nadaljujte z branjem

Bank run v Grčiji

Za večino finančnih kriz je značilen naval na banke (bank run). Tako je bilo pred desetletjem v Argentini (1991 – 2002), ki je okužila še sosednji Urugvaj (2002), prav pred kratkim pa denimo tudi v V. Britaniji (Northern Rock, 2007) in v ZDA (Bear Stearns, 2008). V zadnjih dveh letih se izrazit naval na banke dogaja tudi v Grčiji, kjer se je naval v zadnjih mesecih močno ojačal.

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: