Medtem ko ameriški ekonomisti na čelu s Paulom Krugmanom predlagajo naj bi šibke države evro območja izstopile iz skupne valute (kar bi imelo ob pozititivnih seveda veliko negativnih učinkov, kot so ohranitev bremena dolga, denominiranega v evrih, ob sicer devalviranih prihodkih v domači valuti), pa je kontroverzni Steve Keen lani predlagal, da naj bi države evro območja uvedle “nacionalne evre“, denimo nemški evro, španski evro, slovenski evro itd. To v bistvu pomeni, da bi se EU vrnila nazaj k staremu sistemu skupne obračunske enote in fiksiranih medvalutnih deviznih tečajev (ERM). Prednost tega pristopa je, da bi z devalvacijo “nacionalnih evrov” tudi vrednost dolga v nacionalneih evrih upadla v enaki meri kot prihodki domačih subjektov. Seveda pa ima ta predlog tudi številne negativne plati. Nadaljujte z branjem
Tag Archives: euro crisis
Razpad evra bi povzročil za 17 bilijonov evrov škode
Študija, ki jo je za nemški Bertelsmann Stiftung naredil Prognos inštitut, kaže, da bi razpad evro območja povzročil globalno recesijo, ki bi lahko povzročila kumulativno gospodarsko škodo v višini 17.2 bilijona (17,157 milijard) evrov. Za lažjo predstavo: to je denimo enako sedmim letnim bruto domačim proizvodom Nemčije ali ekvivalentno BDP, ki ga Slovenija ustvari v 500 letih. Nadaljujte z branjem
O histeričnosti finančnih trgov
Pred mesecem in pol sem na podlagi študije De Grauwe in Ji (2012) pisal o neracionalnosti finančnih trgov, ki so v primeru držav Evropske monetarne unije sistematično podcenjevali rizike pred krizo, po krizi pa jih začeli sistematično precenjevati. Pred dnevi sta kolega iz NECSI, Cambridge, Lagi in Bar-Yam (2012), v novi študiji te ugotovitve potrdila in nakazala, da bi lahko bili družbeni stroški za Grčijo bistveno nižji (manj striktno varčevanje, nižji padec BDP in manj izgubljenih delovnih mest), če finančni trgi ne bi iracionalno in histerično ponoreli. Nadaljujte z branjem
Naslednji koraki za EU
Zadnjih deset dni je bilo zelo dobrih za EU, najboljših v zadnjih dveh letih. Formalna odločitev ECB, da bo delovala kot “posojilodajalec v skrajni sili” ne glede na ceno, odločitev nemških ustavnih sodnikov o skladnosti mehanizma ESM z nemško ustavo ter razgrnitev načrta o skupnem nadzoru EU bank s strani Evropske komisije, je prineslo olajšanje in se takoj odrazilo na znižanju zahtevanih donosov državnih in korporativnih obveznic ter v rasti tečaja evra proti dolarju in švicarskemu franku. Olajšanje je tu, toda zdaj so potrebni naslednji koraki za stabilizacijo Evropske monetarne unije. Nadaljujte z branjem
So kakšne alternative akciji ECB?
Po tem, ko je Guverner ECB, Mario Draghi, prejšnji teden uresničil svoje namere glede ponovnega zagona programa pogojevanega odkupa državnih obveznic članic evro območja v težavah, so se predvsem v nemškem tisku pojavila številna negodovanja tej potezi. Glavna očitka sta, prvič, da je ECB s tem prekoračila svoj mandat, in drugič, da se je ECB s tem izognila demokratičnemu nadzoru. Ne glede na to javno negodovanje pa večina nemških politikov tiho podpira potezo ECB. Če ECB ne bi intrevenirala na ta način, bi namreč morala ukrepati nemška vlada in še povečati finančno malho mehanizma ESM, za kar pa bi težko dobila podporo v Bundestagu. Nadaljujte z branjem
Se je Nemčija zablefirala?
Wolfgang Münchau, urednik FT Deutschland in kolumnist Spiegla, nemško politiko glede krize evra označuje z izrazom “to call a bluff“. Torej, da se je preprosto zablefirala, kar Nemčijo zdaj dela bolj ranljivo. Največjo izgubo od razpada evro območja bo namreč imelo nemško gospodarstvo. Zato bo Nemčija svojo nepopustljivo politiko trdega posta do ostalih evrskih držav morala spremeniti. Vprašanje časa pa je, kdaj bodo to šibko točko Nemčije “zavohale” ostale države in razvodenele nemške zahteve po fiskalnem paktu ali nasprotovanje evro obveznicam ali nasprotovanje politiki ECB glede kupovanja državnih obveznic šibkejših članic. Nadaljujte z branjem
Rešitev evra vendarle na obzorju. Toda kakšna?
Zadnji signali iz Nemčije nakazujejo, da je rešitev krize evro območja vendarle bližje kot se je zdelo. Medtem ko je v zadnjih mesecih pri vodilnih nemških politikih – zaradi zelo prepričljivih številk o stroških razpada evro območja za nemško gospodarstvo – dokončno dozorelo spoznanje, da za rešitev krize evro območja ni nobene alternative razen odločnejšega reševanja šibkejših držav, pa dogajanja v zadnjih tednih kažejo, da obstaja tudi že načelni konsenz o tehničnih vidikih reševanja evra. Nadaljujte z branjem
Angela Merkel na robu živčnega zloma
Seveda zgornji naslov nima veliko skupnega s kultnim filmom Pedra Almodovarja “Ženske na robu živčnega zloma” (1988). Za razliko od zafrustriranih in histeričnih Almodovarjevih likov žensk, se zdi nemška kanclerka Angela Merkel trdna kot železna lady in popolnoma v oblasti same sebe. Toda glede na izzive, s katerimi se sooča Merklova, lahko ta vtis trdnosti tudi vara. *
Razkol med nemškimi ekonomisti glede podpore reševanju evra
Nemški ekonomisti, ki delujejo kot svetovalci nemške vlade ali nemške in evropske centralne banke (ECB), so se v zadnjih letih izkazali kot jastrebi znotraj inštitucij. Nasprotovali so vsaki potezi njihovih inštitucij, ki bi utegnila biti v nasprotju s formalizirano vlogo ECB kot izdajalke skupnega evropskega denarja, čuvaja nizke inflacije in institucije, ki zagotavlja zadovoljivo likvidnost bančnemu sistemu. Čemurkoli, kar ECB je (ali bi lahko) naredila izven tega mandata, so nemški ekonomski jastrebi ostro nasprotovali. Tudi za ceno odstopa. Toda pri teh jastrebih je šlo za bolj ali manj neznane ekonomiste iz tretje ali četrte kakovostne lige, ki se niso mogli postavljati z akademskim ugledom, zasluženim z izkazanim mednarodnim akademskim angažmajem. Zdaj pa se je “bitka za evro” preselila tudi med akademske ekonomiste. In med njimi naredila velik razkol. Nadaljujte z branjem
Bomo septembra še imeli evro?
Vprašanje, ali bomo septembra, ko se vrnete z dopustov, še imeli evro, seveda namenoma manipulira z vašimi čustvi. Jasno, septembra boste še vedno računali z in plačevali v evrih. Toda vprašanje sploh ni tako neumno.* Nadaljujte z branjem
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.