Sramotnost izjave, da visoka minimalna plača ne jamči dostojnega življenja

Drago Babič

V Sobotni prilogi Dela dne 8.1.2018 je bil objavljen članek »Visoka minimalna plača ne jamči dostojnega življenja« avtorjev doc. dr. Suzane Laporšek in prof. dr. Milana Vodopivec, ki se ukvarja z smiselnostjo in učinkom institucije minimalne plače. Koavtor prof. dr. Milan Vodopivec je najbolj citirani avtor na ekonomskem področju v Sloveniji v zadnjih letih, torej bi lahko sklepali, da bo članek vrhunski dosežek slovenske ekonomske znanosti.

Vendar so zaključki, ki jih ponuja ta članek, na takem strokovnem nivoju, da o tej strokovnosti lahko močno dvomimo. Glavni zaključek članka namreč je, da če bi delodajalcem stroške delovne sile plačeval kdo drug (beri država), bi bila zaposlenost večja. Halo? Za tak zaključek je dovolj osnovna šola in podpovprečna inteligenca, ne pa status profesorja in najbolj citiranega znanstvenika ekonomske stroke v Sloveniji. Obenem tak zaključek meče čudno luč na celotno ekonomsko stroko, od katere pričakujem, da bo reagirala na ta članek in vsaj za silo reševala čast celotne stroke.

Nadaljujte z branjem

Nesposobnost in manipulacije vlade, ki je slovensko suverenost podarila Madžarski

Vlada se je glede financiranja gradnje drugega tira tako zelo zaštrikala v lastne manipulacije, da zdaj njen prvi svetovalec na tem projektu trdi, da “madžarskega finančnega vložka pri drugem tiru, ki bi ga pred meseci še lahko nadomestili z drugimi sredstvi, zdaj ni več mogoče izločiti“. Torej zaradi nesposobnosti in manipulacij ključnih ljudi na tem projektu, ki smo jih nenehno javno in zelo glasno opozarjali na škodljivost vključitve Madžarske v finančno konstrukcijo, nas je vlada zdaj spravila ob nacionalno suverenost na svojem infrastrukturnem omrežju in v zelo slabo finančno situacijo. Zaradi nesposobnosti in manipulacij ključnih ljudi bomo zdaj prisiljeni Madžarski podariti kapacitete na funkcionalnem zemljišču koprskega pristanišča, madžarski vladi plačevati drastično visoke obresti (davek od dobička podjetja 2TDK, ki ga bo potrebno financirati iz proračuna države ter prispevkov Luke Koper in kamionarjev). Zraven pa bo morala vlada dati še posle madžarskim gradbenim podjetjem ter prednostni pristop madžarski družbi Gysev k tovornemu prevozu na relaciji Koper – Budimpešta.

Toda je to res zgolj nesposobnost vladnih akterjev ali pa gre za nacionalno izdajo?

A svetovalec direktorja v projektni družbi 2TDK in nekdanji gospodarski minister ter pozneje svetovalec finančnega ministra Metod Dragonja je Tašner-Vatovcu pred dnevi pojasnil, da morebitna izključitev Madžarske iz projekta ne bi pomenila le, da bi morala Slovenija zagotoviti dodatnih 200 milijonov evrov, kolikor naj bi k projektu prispevala Madžarska in v zameno pridobila 49-odstotni delež v družbi 2TDK (ter še neznane dodatne dobrobiti), ampak bi morala 2TDK vrniti tudi že pridobljenih 109 milijonov evrov evropskih sredstev. Toda ta njegova trditev je v nasprotju s tem, kar je zatrjeval maja lani.

Nadaljujte z branjem

Hitler, Trump in grde asociacije

Chimamanda Ngozi Adichie je v New Yorkerju objavil simpatično refleksijo na ponovno branje knjige “Inside the Third Reich” izpod peresa Alberta Speera, Hitlerjevega arhitekta in kasneje ministra za vojaško industrijo in vojno proizvodnjo. Speer se je po vojni pokesal in se na Nürnberških procesih izmuznil z zgolj 20-letno zaporno kaznijo. No, meni – ki Speerove knjige nisem bral – je ta refleksija simpatična zaradi asociacij, ki mi jih opis Hitlerja, njegovega karakterja in obnašanja, poraja v zvezi z ostalimi sodobnimi populisti in diktatorčki. Na grandioznost in teatraličnost njihovih javnih nastopov ter na megalomanskost njihovih dejanj ali želja, ki pa vse izhajajo iz osebne negotovosti, zakompleksanosti in bojazljivosti. Svoj kompleks manjvrednosti in nezaželenosti sprevržejo v maščevanje nad vsemi, za katere mislijo, da so boljši od njih. Obdajo se s slabiči, ritolizniki in kimavci, ki nato – podobno poganjani iz globokega kompleksa manjvrednosti – sadistično izvajajo grde izrodke umazane domišljije njihovega führerja.

In če pogledate naokrog, je zraslo kar nekaj takšnih zakompleksanih populistov. Tudi pri nas. Nauk je v tem, da jih je treba zaustaviti takoj na začetku, preden pridejo na oblast – jahajoč na manipuliranju občutka majhnosti in storjene krivice cele nacije. Kasneje je prepozno.

Nadaljujte z branjem

Weekend reading

 

Kaj storiti, če ti začne slediti Drago Isajlović?

Kaj storiš, ko dobiš za vrat nekdanjega udbaša? In to tistega, ki je zaprl (mojega in našega junaka iz leta 1988) Janeza Janšo. In za katerega se govori, da poslovno “hara” skupaj z nekdanjim šefom slovenske udbe Janezom Zemljaričem.

Nič, seveda, saj gre samo za sledilca na twitterju.

Isajlovic

In tole je seveda slaba, napol “radio-erevanska” šala. Se pa da iz tega izpeljati čisto spodobno sporočilo. Namreč, kakšna je razlika v tem, če ti na twitterju začne slediti Drago Isajlović ali Janez Janša (oziroma falanga njegovih prvoborcev, drugoborcev in vernikov)?

Nadaljujte z branjem

Še malo o izgubljenem desetletju

Bine Kordež

Pred dnevi sva na teh straneh z Damijanom objavila nekaj tekstov na temo izgubljenega desetletja, v katerih sva izpostavila nekoliko različne poudarke. Sam sem praviloma bolj optimističen in zaradi določenih pozitivnih premikov vseeno nekoliko skeptičen do izraza “izgubljeno desetletje”. Glede na standardne podatke ter običajno negativne ocene aktualnih razmer, pa se je večina (če ne kar vsi) vsekakor bolj strinjala z navedbami Damijana o tem, da je bilo preteklo desetletje v ekonomskem smislu za Slovenijo “izgubljeno”. Pri tem bi vseeno izpostavil, da termin “izgubljeno desetletje” seveda ni nek enoznačen ekonomski pojem in razumeli ga bomo vedno na različne načine.

Nadaljujte z branjem

Zakaj želijo tuji državljani financirati stranko SDS?

Glede nenavadne kreditne pogodbe med 32-letno državljanko Bosne in Hercegovine iz Republike Srbske in stranko SDS v višini 450,000 tisoč evrov so praktično vsi mediji, politični predstavniki in celo predsednik Računskega sodišča pozabili na zanimivo podrobnost te nenavadne kreditne pogodbe. In sicer, da zakon o političnih strankah (ZPoIS, Ur.l. št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 103/07, 99/13 in 46/14) izrecno prepoveduje financiranje strank iz tujine oziroma s strani tujih podjetij in tujih državljanov. (*) Sedmi odstavek 21. člena ZPoIS pravi:

Prepovedano je pridobivanje sredstev stranke iz prispevkov tujih pravnih in fizičnih oseb ter tujih samostojnih podjetnikov posameznikov in posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, iz prihodkov od premoženja stranke iz tujine oziroma vsakršno drugo pridobivanje sredstev za stranko iz tujine.

Nadaljujte z branjem