Predlog davčne reforme: Korak v pravo smer, vendar ne dovolj domišljen

Bine Kordež

Predlog Ministrstva za finance glede sprememb dohodnine

Ključni del predlog MF je pri popravku dohodninske lestvice s katero “naj bi najbolj izboljšali položaj v tretjem dohodninskem razredu, najproduktivnejšem davčnem razredu”. Zato so popravili dohodninsko stopnjo v drugem in tretjem razredu, hkrati pa tudi meje vseh dohodninskih razredov.

Pri teh popravkih se rado pozablja, da ima popravek npr. drugega razreda enak vpliv na vse razrede, ki sledijo in ne samo na zaposlene v tem razredu. Če z znižanjem davčne stopnje v drugem razredu (ta se nanaša na bruto plače med 1.300 in 2.500 evri mesečno) posameznik dobi 15 evrov višjo neto plačo, je enakega povečanja deležen tudi tisti z najvišjo plačo. Predlog znižanja davčne stopnje za 2 odstotni točki za tretji dohodninski razred, pa bo nekomu z 2.600 evri bruto plače zvišal neto plačo za 17 evrov, drugemu s 5.500 bruto (tudi v tretjem dohodninskem razredu) pa za 56 evrov in za enak znesek tudi vsem z višjo plačo. Dodatni učinek pa imajo še spremembe dohodninskih razredov in v spodnji sliki je prikaz, koliko bodo predlagane spremembe lestvice zvišale neto mesečni prejemek ljudi glede na višino bruto plače (spodaj v sliki je tudi podatek o neto plači).

Nadaljujte z branjem

Politična ekonomija neke odstavitve oziroma zakaj je za Šarca optimalno odstaviti ministra Lebna prav zdaj

S samim ministrom Lebnom se v tem komentarju ne bom posebej ukvarjal. Do sedaj razkriti podatki glede “afere maketa” (pri čemer pa ključna komunikacija sploh še ni bila javno razkrita) jasno kažejo, da je bil neposredno vpleten v pripravo podlag za povezana razpisa glede drugega tira (tako za samo maketo drugega tira kot za promocijsko referendumsko kampanjo v zvezi z njim). Neposredno je vodil zadevo, dajal navodila in potrjeval vse izvedbene korake in pri tem svoje subjektivne odgovornosti ne more prevaljevati na piarovko v njegovem kabinetu, ki je dokumentirano delala po njegovih navodilih. In tudi če bi kakšno zadevo naredila na svojo pest, bi bil minister Leben kot njen neposredni nadrejeni še vedno objektivno odgovoren za njena dejanja. Takšnih primerov smo v sodobni zgodovini parlamentarne demokracije v Sloveniji imeli že kar nekaj in povsod so ministri morali sprejeti objektivno odgovornost za stvari, ki so se zgodile v njihovem resorju.

Leben se sicer lahko izmika tej odgovornosti kolikor hoče in poskuša rešiti svojo kožo z zanikanjem in prevaljevanjem krivde na svoje sodelavce, toda po zakonitostih političnega procesa in glede na uveljavljene pretekle standarde, bo moral odstopiti oziroma bo odstopljen.

Namesto same – subjektivne in objektivne – krivde Lebna me v tem komentarju zanima predvsem politična ekonomija njegovega odstopa ali odstavitve. Torej kakšne politične posledice bo imel odstop ali odstavitev Lebna in kdaj je optimalen trenutek za to. In kot boste videli v nadaljevanju, je iz vidika najmočnejše koalicijske stranke LMŠ optimalno, da predsednik vlade Lebna odstavi (prisili v odstop) in da je optimalni trenutek zdaj, ko LMŠ kotira najvišje in ko trend podpore narašča.

Nadaljujte z branjem

Nova demokratska paradigma ni levičarska, pač pa sredinska, saj je odraz preferenc večine Američanov

MMT, Minsky, Marx and the money fetish

Michael Roberts Blog

Recently the former deputy governor at the Bank of Japan Kikuo Iwata argued that Japan must ramp up fiscal spending with any increased public sector debt bankrolled by the central bank.  This ex-governor seems to have adopted Modern Monetary Theory (MMT), or at least a version of Keynesian-style deficit spending as a ‘radical’ (or is it desperate?) answer to the continued failure of the Japanese economy to grow anywhere near its pre-global crash rate.

The very latest data on the Japanese economy make dismal reading.  The best measure of activity in manufacturing, the Nikkei manufacturing PMI, declined to 48.5 in February 2019, the lowest reading since June 2016, as both output and new orders declined at faster rates.  Meanwhile, business confidence weakened for the ninth straight month.  In Q4 2018, Japan’s national output stagnated.  There has been zero growth compared to the end of 2017. That compares with average annual…

View original post 2,808 more words

Kaj nimata skupnega papež Frančišek in Marjan Šarec: Prikrivanje afere maketa kot orodje v rokah hudiča

Stanko Štrajn

Drugi tir Divača – Koper in afera maketa nam vsiljuje mnoge primerjave med ravnanjem slovenske zakonodajne in izvršne ter pravosodne oblasti in opisanim ravnanjem svete rimokatoliške cerkve.

Kljub verodostojnim dokazom, da pri tem trenutno najdražjem projektu Slovenije prihaja do zlorab oblasti in do nenamenske porabe proračunskega denarja za okoriščanje posvečenih oseb zakonodajne in izvršne oblasti, tega zavrženega ravnanja slovenska politika ne prizna, kaj šele da bi razkrila resnico o vseh zlorabah oblasti, ki so si jih privoščili pooblaščeni državni funkcionarji v letih slovenske samostojnosti.

»Duhovniki, ki prežijo na otroke, so orodje v rokah hudiča«

Tako nekako je sveti oče, papež Frančišek zaključil posvetovanje knezov svete rimokatoliške cerkve o pedofiliji, razširjeni med posvečenimi služabniki katoliške cerkve.

Nadaljujte z branjem

Z višjo izobrazbo in dostojnimi dohodki nad konzervativnost?

Ankete med britanskimi volilci v zvezi z Brexitom kažejo naslednji (pričakovan) vzorec: (1) da Brexit podpirajo pretežno volilci konzervativcev, obstanek v EU pa pretežno volilci laburistov; in (2) da Brexit pretežno podpirajo starejši, z nižjo ali srednjo izobrazbo in nižjimi dohodki (razen izjem), medtem ko obstanek v EU pretežno podpirajo mlajši, visoko izobraženi in z višjimi dohodki.

Remain_supporters-1

Brexit_supporters-2

Nadaljujte z branjem

Ali potrebujemo podjetno državo tudi na finančnem področju?

Drago Babič

Boleča izkušnja finančne krize izpred desetih let, ki je Slovenijo še posebej prizadela, nas spodbuja, da poiščemo take rešitve, ki bodo preprečile njeno ponovitev ali  vsaj omilile njene posledice. To je še posebej pomembno, ker je zadolženost podjetij kot glavni vzrok izbruha prejšnje krize, že porasla čez meje, ki so veljale pred letom 2008 in je v letu 2017 po podatkih IMF znašala 225% svetovnega BDP, v razvitih državah celo 266% BDP. Še posebej je zaskrbljujoče, ker ni videti, da bi svetovni politični in finančni voditelji v zadnjih letih našli prave odgovore za njene vzroke, kaj šele da bi poiskali rešitve.

To priča tudi dogajanje na svetovnem forumu v Davosu, ki bolj izraža strah teh elit pred radikalnejšimi spremembami, s katerimi grozijo različni populisti in »rumeni jopiči«, kot pa iskanje globalnih rešitev za zavoženo situacijo, v katero so nas prav oni zapeljali. Tudi v EU se je dogajalo podobno, evropska elita je z neuspešnimi politikami okrevanja po finančni krizi, temelječimi na varčevanju in proračunskih restrikcijah, povzročila, da se je razvoj v EU zaustavil.

Zato se dogaja »Brexit«, vzpon raznih protievropsko nastrojenih gibanj in avtoritarnih populistov. Tudi oblikovanje obsežnejših finančnih rezerv bančnega sistema na nivoju EU kot glavna obramba pred bodočimi finančnimi krizami le opotekajoče napreduje, neke večje solidarnosti s strani bogatejših članic pri tem ni za pričakovati, bolj verjetne so ponovitve grškega scenarija. Torej se bomo morali pri obrambi pred raznimi uvoženimi finančnimi in političnimi krizami zanesti bolj nase, kot računati na kakšno pomoč iz Bruslja ali Frankfurta. Pri čemer pa je tudi »samopomoč« strogo regulirana.

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: