Makroekonomija rešitve evro območja

V zadnjih treh letih se je večina rešitev evrske krize sukala okrog finančnega bail-outa držav. Pri tem pa je bilo spregledano temeljno dejstvo, da vzrok za evrsko krizo ni reševanje bank in posledično držav, ki so banke reševale z javnim denarjem, pač pa je pravzrok v neravnotežjih med članicami evro območja. Temeljni razlog je v postopnem povečevanju nekonkurenčnosti posameznih članic, kar je privedlo do povečanih trgovinskih presežkov bolj konkurenčnih držav na eni ter povečanih finančnih tokov v manj konkurenčne članice (v banke in nepremičnine). Za vzdržno rešitev evrske krize je – ob poglobitvi integracije v smeri fiskalne in bančne unije – treba ta neravnotežja odpraviti. Na makroekonomski ravni je to – relativno – enostavno rešljivo. Nadaljujte z branjem

Kretničar Ješovnik na delu

Zadnjič sem opisal strmo karierno pot in neverjetne sposobnosti kretničarja Petra Ješovnika. Le nekaj dni po imenovanju za člana uprave AUKN, ki operativno vodi njene  posle v odsotnosti skesane prve dame Dagmar Komar, je kretničar že na delu – seveda v slogu, kot mu je bil naročen. Tako njegov prvi podvig – misijo desant na Modro zavarovalnico – opisuje Dnevnik: Nadaljujte z branjem

Zakaj bo Slovenija morala zaprositi za pomoč?

Igor Masten

Pred tremi tedni so nas zelo vznemirile napovedi, da utegne Slovenija zaprositi Evropsko unijo za pomoč iz sredstev Evropskega stabilizacijskega mehanizma. Takrat so bila ta ugibanja močno pod vplivom Španije, ki je za tovrstno pomoč zaprosila ter nespametnih izjav predstavnikov vlade, ki so grožnjo finančne pomoči uporabili za notranje-politično obračunavanje, pri tem pa pozabili, da njihove izjave spremljajo tudi tuji mediji in jih interpretirajo take, kot so. Vlada in Evropska komisija so takrat hiteli pojasnjevati, da na zadevi ni nič in da gre za nesporazum. Vendar je dejstvo, da je Slovenija takrat po mnenju analitikov postala šesta država prosilka finančno pomoč. Pri prvih petih se ti ljudje do sedaj niso zmotili. Tako so na danes na finančnih trgih vse stave uperjene proti nam. * Nadaljujte z branjem

Nova politika reševanja evra na obzorju?

Če ne drugega, se počasi med evropskimi centralnimi bankirji krepi prepričanje, da je dosedanja politika reševanja šibkih evrskih držav ter s tem evra, bila popolnoma napačna. Individualno nacionalno reševanje nasedlih bank v breme nacionalnih proračunov na eni ter ostro varčevanje v breme spodbud za rast sta privedla pol ducata evrskih držav na rob bankrota ter poglobila recesijo. Reševanje bank je za seboj v brezno potegnilo tudi države, ostro varčevanje pa je situacijo še dodatno poslabšalo. Izjave najvišjih predstavnikov ECB nakazujejo (možno) spremembo smeri politike reševanja evra. Nadaljujte z branjem

Bo Slovenija morala zaprositi za pomoč EU? Ja.

Prošnja Slovenije v bližnji prihodnosti za pomoč EU, je (le še) stvar preproste matematike in dveh predpostavk. Prva predpostavka je, da se bo vlada (končno) lotila projekta sanacije bank prek “slabe banke”, druga pa, da se bo evrska kriza nadaljevala, zaradi česar bodo finančni trgi to potezo kaznovali z velikim povečanjem pribitka na slovenske državne obveznice. Tragično pri tem je, da vlada izbire sploh nima in mora ravnati v skladu s prvo predpostavko, medtem ko je druga mednarodna danost, na katero Slovenija nima vpliva. Nadaljujte z branjem

Hans-Werner Sinn: Misijonar med ekonomisti

Hans-Werner Sinn, direktor münchenskega Ifo inštituta, je v zadnjih letih žel pozornost z nasprotovanjem reševanju šibkejših držav z evrom. Svojega križarskega pohoda proti reševanju evrske krize s skupnim mehanizmom ESM, evro obveznicami ali delitvijo dolgov z bančno unijo, se je Sinn lotil temeljito, ter z verbalnim ognjem in mečem. S komentarji in intervjuji nastopa v vseh medijih in ne izpusti nobene priložnosti, da izrazi svoje nasprotovanje panevropski delitvi dolgov. Nazadnje z ognjevitim predavanjem na zasedanju nemškega ustavnega sodišča prejšnji četrtek v Karlsruheu, le nekaj dni pred tem pa s protestnim apelom proti nameravanemu oblikovanju bančne unije, objavljenim v Frankfurter Allgemeiner Zeitung, ki ga je ob prvopodpisanemu Sinnu podpisalo še 172 akademskih ekonomistov iz nemško govorečih držav. Nadaljujte z branjem

Igor Masten o slabi banki in zombijevskem bančnem sistemu

Problem slabih posojil je akuten v domačih bankah, saj ta za razliko od tujih niso mogla prenesti lepega dela tveganj na svoje matere v tujino. Šest milijard evrov je  spodnja meja slabih posojil in polovica tega je v NLB. Je pa NLB oblikovala več kot polovico rezervacij za slaba posojila in zato je problem drugje lahko tudi hujši. Zanimivo vprašanje je, zakaj nas šele zdaj, leta 2012, ta številka tako šokira. Nadaljujte z branjem