Bo Slovenija morala zaprositi za pomoč EU? Ja.

Prošnja Slovenije v bližnji prihodnosti za pomoč EU, je (le še) stvar preproste matematike in dveh predpostavk. Prva predpostavka je, da se bo vlada (končno) lotila projekta sanacije bank prek “slabe banke”, druga pa, da se bo evrska kriza nadaljevala, zaradi česar bodo finančni trgi to potezo kaznovali z velikim povečanjem pribitka na slovenske državne obveznice. Tragično pri tem je, da vlada izbire sploh nima in mora ravnati v skladu s prvo predpostavko, medtem ko je druga mednarodna danost, na katero Slovenija nima vpliva.

Zdaj pa k matematiki. Slabe in zelo slabe terjatve slovenskih bank trenutno znašajo med 6 in 8 milijard evrov, vendar se stanje poslabšuje iz meseca v mesec. Denimo, da se vlada odloči sanirati vseh 8 milijard evrov slabih terjatev. To pomeni, da mora v ta namen bankam nadomestiti te terjatve z državnimi obveznicami v enaki protivrednosti (če bi jih nadomestila po knjigovodski vrednosti) oziroma se mora v tujini v ta namen zadolžiti za več kot 25% BDP. Če pa bi vlada ubrala bolj konzervativno pot in bi pripoznala zgolj 6 milijard evrov, kolikor naj bi po oceni UMAR znašale slabe terjatve v prvem četrtletju letos, bi to pomenilo dodatno zadolžitev države v višini skoraj 17% BDP. Z drugimi besedami, zaradi sanacije bank se bo v letu 2013, ko bi se naj ta operativno izvedla, javnofinančni primanjkljaj Slovenije iz načrtovanih 3% BDP povečal na 20 do 28% BDP. (Za primerjavo, na Irskem je tekoči fiskalni primanjkljaj v času sanacije bank v letih 2009 in 2010 poskočil na 14.2 in 31.3% BDP, v Španiji pa na 11.2 in 9.3% BDP, pri čemer je Španija le delno sanirala banke, medtem ko jo glavnina še čaka).  Javni dolg pa bo v vsakem primeru prekoračil maastrichtsko mejo 60% BDP (iz 48% na 65% oziroma 73% BDP).

V trenutku, ko bo slovenska vlada tak ukrep napovedala, bodo pribitki na slovenske vrednostne papirje poleteli v nebo. Tako se je zgodilo na Irskem in v Španiji v letu 2010. Na Irskem se je pribitek na desetletne obveznice v primerjavi z nemškimi povečal za skoraj 4-krat, v Španiji pa za skoraj 6-krat (glej sliko 1). Finančni trgi za slovenske desetletne obveznice trenutno zahtevajo več kot 5-krat večji pribitek kot na nemške obveznice. Pričakovati je mogoče, da bi se v primeru napovedi dodatne zadolžitve slovenske države v namen sanacije bank ta pribitek najmanj podvojil – torej bi obrestna mera na slovenske desetletne obveznice presegala 12%. To pa je cena zadolžitve, ki je nobena država ne more sfinancirati niti na srednji rok, kaj šele na dolgi rok. Slovenija bi v tem primeru – po vzoru Grčije, Irske, Španije in Portugalske – morala zaprositi za pomoč EU.

Slika 1.

Vir: Bilten BS, junij 2012

Kakšne so alternative (če sploh so)?

Prva možnost, da Slovenija sploh ne gre v sanacijo bank, ni nobena alternativa. Nedelujoče banke oziroma kreditni krč dušijo gospodarstvo in so glavni razlog za povratek recesije. Kot kažejo podatki Banke Slovenije (glej sliko 2), se kreditna aktivnost bank v Sloveniji (v prvi vrsti bank v domači lasti) pospešeno zmanjšuje od prvega četrtletja 2011 – t.j. stopnje rasti so negativne. Še huje, negativne stopnje se še povečujejo, kar pomeni, da se kreditni krč še zaostruje, in sicer tako za gospodinjstva kot za (nefinančno) gospodarstvo. Tudi EBRD je v svoji napovedi gospodarske rasti (kjer Sloveniji kot edini državi v Srednji in Vzhodni Evropi napoveduje recesijo še za dve leti) zelo jasno zapisala, da slovensko gospodarstvo ne bo začelo spet rasti, dokler vlada ne sanira bank.

Slika 2

Vir: Bilten BS, junij 2012

Ne-sanacija bank torej ni alternativa. Ob podaljšanju in poglobitvi recesije pa bi takšna vlada odločitev stroške sanacije bank v prihodnje samo še povečala. Edina prava alternativa je, da poskuša slovenska vlada stroške sanacije bank ne prenesti v javne finance. Sicer se ji bo zgodila podobna zgodba, kot Irski in Španiji, kjer je sanacija bank prej zelo zdrave javne finance obeh držav potegnila v brezno, državi pa v recesijo. Možnost, da Slovenija to naredi, se je odprla na zadnjem vrhu evro območja konec junija. Na tem vrhu je bila sprejeta odločitev o možnosti neposredne dokapitalizacije bank iz skupnega mehanizma ESM. Zaenkrat je bila takšna možnost predvidena samo za Španijo, toda Slovenija bi morala ta mehanizem izkoristiti v enaki meri. Ta rešitev omogoča, da slovenska vlada sanira bančni sistem, ne da bi naenkrat močno destabilizirala srednjeročne javne finance in ne da bi hkrati močno povečala javni dolg.

Seveda pa tudi takšna rešitev pomeni prošnjo za pomoč EU. Razlika je le v tem, da mora v prvem primeru EU reševati celotne javne finance države, v drugem primeru pa le prizadete banke v državi. Razlika je seveda tudi v posledicah za ekonomsko politiko: v prvem primeru se mora država prejemnica pomoči popolnoma odpovedati lastni ekonomski politiki in sledi le navodilom EK in ECB glede fiskalne konsolidacije (varčevanja), v drugem pa ohrani samostojno ekonomsko politiko, odpove pa se lastnini v bankah.

Na prvi pogled se zdi to izjemno žalostna možnost izbire. Toda – da se razumemo – prošnja za finančno pomoč EU ni posledica slabega dela te vlade (čeprav bo najverjetneje požela ves ljudski gnev), ampak napak prejšnjih dveh vlad. Na žalost so bile napake ekonomske politike v preteklih letih prehude, da bi si zmogli danes privoščiti boljšo možnost izbire. Napake seveda sledijo že iz časov prve Janševe vlade (neprivatizacija bank, slab nadzor nad bankami v državni lasti, premajhna “zaloga” v javnih financah za slabe čase ter pripravljena Virantova plačna reforma). Pahorjeva vlada je na tej osnovi nato delala katastrofalne napake (uveljavitev Virantove plačne reforme, dvig minimalne plače, ne-odločitev za sanacijo bank takoj v začetku, ko je bil obseg slabih kreditov še majhen, stroški zadolževanja v tujini pa zelo nizki).

5 responses

  1. Hvala za nazorno analizo + podvprasanje: ali lahko pojasnite bolj podrobno scenarij da da lastniki t.j. drzava ne sanira slovenskih bank in pusti/povabi na trg tujim(zdravim) bankam, da z ustaljenimi procesi za upravljanje kreditnega tveganja na novo financirajo realni sektor?

  2. Zakaj pa bi reševali banke!? Že 4 leta igrajo moralni hazarad in čakajo, da jih reši nekdo drug! Zakaj se banke same niso organizirale leta 2008, ko se je vedelo, da bo huda kriza! Pa prosim brez izgovorov, da niso vedele, da bo obseg krize takšen! Pametnejši so vedeli že leta 2007, da bo kriza!!! Zakaj banke same ne ustanovijo podjetja, ki bi skrbelo za odprodajo zaseženih nepremičnin? Zakaj ne ustanovijo podjetja za prodajo zaseženih vrednostnih papirjev? Vsaka banka se drži zase in pričakuje, da jo bo rešila država! Slovenske banke imajo znanje in možnost, da bi vsaj del slabih terjatev z aktivnim delom pridobilo nazaj, vendar čakajo na pomoč davkoplačevalcev in EU! Zasežene nepremičnine prodajajo po nenormalno visokih cenah in ponujeni krediti za te nepremičnine imajo nenormalno visoke obrestne mere! Kdo si lahko privošči, da bo čez 20 let plačeval EURIBOR+2,1%točke?

  3. Can you give just one example of country which was better after bailouts? And how can you, using common sense, propose to get out of debt by borrowing more money?

    Isn’t better alternative, instead of rewarding those who messed up the whole situation (banks), to do what Iceland did – to punish and prosecute those who brought their country to bankruptcy (bank CEOs and politicians), and to help citizens – not banks?

    Just compare… In 2008. Iceland was in much worse situation than Greece, Spain, or Slovenia; and their bankers and economists were telling people of Iceland that they need bailout, otherwise people will be hungry and on the streets. Luckily for them, they didn’t listen to that, instead they imprisoned some top bankers, changed their government, and helped citizens – and now they have constant economic growth for the past two years. Now compare that to Greece, how it was before bailouts and how it is now. And it should be quite clear that you can’t get rid of the debt by borrowing more money and raising your debt; that should be common logic which everyone should be able to understand.

    Why do you believe that bailouts could help Slovenia if they didn’t help any other country?

    • I’m no economist, but obviously Slovenia and Iceland are not comparable. They were not in eu, have a domestic currency and resorted to “controversial” actions.

  4. Ampak tako okostenelo in nerealno razmišljanje nas res pelje v pogubo. Priznam da je naša situacija blatnodolska in betajnovska. Torej ima veliko specifik. Ampak gasimo pa vendarle ne z bencinom…
    Priporočam debato, ki se trenutno razvija med Krugmanom in Keenom. Zablode ortodoksnih ekonomistov so res neverjetne. Tudi pri nas. PRIPOROČAM.

    http://www.positivemoney.org.uk/2012/04/mainstream-economist-discovers-that-banks-create-money-krugman-vs-keen-continued/

%d bloggers like this: