Alan Kruger, ekonomist, ki je demitiziral negativne učinke minimalne plače

Alan Kruger je tisti ekonomist, ki je skupaj z Davidom Cardom leta 1995 v knjigi Myth and Measurement: The New Economics of the Minimum Wage demitiziral učbeniški (in konzervativni) koncept minimalne plače, ki naj bi imela negativne učinke na zaposlenost. Na tem blogu sem ga ogromnokrat navajal (denimo v ). Njegove raziskave, pedantne s podatki in in neobremenjene s prevladujočimi teorijami in miti, so ekonomsko znanost zadnjih desetletij vsaj malce rehabilitirale.

Na žalost je Kruger v nedeljo mnogo prezgodaj umrl. Še preden je lahko postal kandidat za Nobelovo nagrado.

Davčna razbremenitev srednjega razreda kot stimulus za prihajajočo krizo: Ocena

Predlog davčne reforme, ki ga je pred tedni predstavilo ministrstvo za finance (MF), je prvi resen reformni ukrep sedanje vlade. Pri dohodnini reforma malenkostno dviguje splošno olajšavo (s 3,303 na 3,500 evrov letno) in dodatno splošno olajšavo za tiste z najnižjimi dohodki (do 930.5 evrov mesečno) iz 6,520 na 6,717 evrov letno. Predlagana reforma bolj posega v obstoječe davčne razrede. In sicer:

  • Prvi dohodninski razred: zvišanje spodnje meje neto letne davčne osnove z 8,021 na 8,500 evrov, stopnja bi ostala 16 %.
  • Drugi dohodninski razred: meja bi se zvišala z 20,400 na 25,000 evrov, stopnjo bi se znižala s 27 na 26 %.
  • Tretji dohodninski razred: meja bi se zvišala z 48,000 na 50,000 evrov, stopnja bi se znižala s 34 na 32 %.
  • Četrti dohodninski razred: meja bi se zvišala s 70,907 na 80,000 evrov, stopnja bi ostala 39 %.
  • Peti dohodninski razred: davčna osnova nad 80,000 evrov, stopnja bi ostala 50 %.

Regres do višine povprečne bruto plače tako kot sedaj ne bi bil vključen v dohodnino, naj bi pa bil v celoti oproščen socialnih prispevkov (sedaj do višine 70 %).

Dodatno temu pa predlog reforme prinaša še:

  • Postopen dvig meje za izvzem iz dohodnine pri nagradi za poslovno uspešnost, ki je sedaj postavljena v višini 100 % povprečne bruto plače, na 200 % povprečne bruto plače do leta 2022;
  • Dvig stopnje cedularne obdavčitve pri davku na kapitalski dobiček s 25 % na 30 %;
  • Postopno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb s sedanjih 19 % na 22% v letu 2022 ter uvedba spodnje meje efektivne stopnje davka pri 5%.

Predlog reforme je po eni strani celovit, saj posega v večino neposrednih davkov z namenom uravnoteženja fiskalnih učinkov. Po drugi strani pa poskuša z všečnimi potezami dobiti širšo javno podporo. Vendar pa je prav pri tem v nekaterih delih premalo domišljen in bi ga bilo potrebno ustrezno korigirati.

Nadaljujte z branjem

Weekend reading

Špageti ja, pašta ne! Ali kaj bi Britanci radi od EU, če pa so že vse dobili…

Težko je bolje opisati britansko dilemo glede nujnosti izhoda iz EU

Neoliberalism: not so bad?

Michael Roberts Blog

I don’t really like the term ‘neoliberal’ because it is used lazily as an alternative to pro-capitalist policies or even to the word ‘capitalism’ itself. In doing so, it causes confusion in explanations about trends and failures in capitalist development.  What flows is the argument that if ‘neoliberalism’ is ended, then we can return to ‘managed capitalism’ or social democracy’, neither of which, in my view, should be used to suggest something different from the capitalist mode of production itself.

And if leftists continue to use ‘neoliberalism’ as a term to replace capitalism (or as some nasty ‘free market version), they open the door to the sort of nonsense that economic journalist Noah Smith concocted last week, as expressed in his Bloomberg piece: “Neoliberalism should not be a dirty word on the left”.

In his piece, Smith argues that by attacking neoliberalism,“Too many people forget the contribution markets have…

View original post 1,326 more words

Zakaj potrebujemo bolj podjetno državo?

Teze za razširitev koncepta podjetne države

Drago Babič

Človeštvo se je v zadnjem desetletju znašlo pred močnimi izzivi, ki lahko, če se jih ne lotimo takoj in to na pravi način, ogrozijo nadaljnji razvoj človeštva, ki neprekinjeno poteka že dobrih 70 let. Ti izzivi so še zahtevnejši, ker se uveljavljajo na svetovnem nivoju in so medsebojno vzročno in posledično prepleteni, pravih orodij za njihovo reševanje pa še nismo oziroma jih nočemo najti. Ključni so naslednji izzivi.

Nadaljujte z branjem

Weekend reading

 

%d bloggers like this: