John Perkins: Izpoved ekonomskega morilca

Moja žena se ukvarja s preganjanjem korupcije. Pred leti je začela brati in hotela tudi mene navdušiti nad knjigo Johna Perkinsa Confessions of an Economic Hit Man. Knjiga je izpoved ekonomskega svetovalca, ki je v službi ameriške korporacije “svetoval” vladam nerazvitih držav pri načrtovanju velikih infrastukturnih projektov in pri pridobivanju mednarodnih kreditov za njihovo financiranje. Namen naj bi bil pridobiti posle za ameriške korporacije ter posledično nerazvite države čim bolj zadolžiti. Nakar bi vstopile mednarodne finančne institucije, ki bi zadolženim državam predpisale strukturne reforme in varčevalne ukrepe v zameno za refinanciranje dolgov. S tem naj bi nerazvite države naredili gospodarsko in politično odvisne od ZDA. Nadaljujte z branjem

No comment: KBC prodala NLB za 1 evro (na delnico)

Ministrstvo za finance (MF) je danes objavilo, da je prišlo do dogovora z belgijsko KBC o prodaji njenega 22% deleža v NLB državi po ceni 1 evro za delnico, torej skupaj za za 2.7 milijona evrov. Na MF še komentirajo, da naj bi to omogočilo “učinkovitejše iskanje strateškega partnerja za NLB“.

Glede na to, da dobivam številne klice in pozive po elektronski pošti, da bi komentiral to potezo vlade, sporočam, da dogajanj v zvezi z NLB po zadnjem objavljenem komentarju iz julija letos ne komentiram več. Nadaljujte z branjem

Zakaj so menedžerski prevzemi (običajno) škodljivi?

Kratek odziv na prispevek Bineta Kordeža o financiranju prevzema podjetij ter na komentar Branka Drvariča o razliki med “domačimi” in “tujimi” prevzemi. Razlika med obema namreč ni samo v “nacionalnosti prevzemnika” ali “nacionalnosti finančnih virov”, ki financirajo prevzem. Razlika je v kapitalskem ozadju prevzemnikov, s tem pa v zavarovanjih za prevzemni posel. Nadaljujte z branjem

(Ob)last menedžerjem?

Glede na aktualnost tematike tukaj še enkrat objavljam članek, ki sem ga na temo menedžerskih prevzemov junija 2007 (pred 5 leti in pol) objavil v Managerju. Moji tedanji strahovi, podprti s mednarodnimi empiričnimi študijami, da bodo menedžerski prevzemi izčrpali podjetja, so se večinoma uresničili. Upravičevanje menedžerskih prevzemov s strahom “če ne bodo naši, bodo pa tujci“, ki ga je včeraj ponovno obudil Bine Kordež, se mi zdi deplasirano in je pripeljalo natanko do te situacije, v kateri smo danes. * Nadaljujte z branjem

Financiranje prevzema podjetja

Bine Kordež

V svetu realizirajo prevzeme v pretežni meri s posojilnimi viri, za katera tudi zastavijo prevzemno tarčo, ker ima le redkokateri prevzemnik na svojem računu presežna finančna sredstva. Prav tako je predpostavka vseh prevzemov, da bo prevzeto podjetje s svojim uspešnim poslovanjem v določenem obdobju povrnila vložek – ali preko povečanja vrednosti prevzetega podjetja ali z izplačevanjem donosa. Pri tem običajno prevzemniki za izveden posel jamčijo s svojim ostalim premoženjem, katerega tvegajo ob odločitvi za prevzem. Ne glede na to pa banke in financerji natančno preverijo transakcijo prevzema ter njena tveganja, saj v prevzem vstopajo s svojimi sredstvi. * Nadaljujte z branjem

E-diskusija z Binetom Kordežem (8. del)

Pozdravljeni,

Hm, nisem prepričan, da ste zaradi te diskusije še “bolj krivi“. Krivi niste nič bolj in nič manj, kot ste. Toda zdi se mi, da te debate niste izkoristili za boljšo predstavitev vaših motivov za prevzem ter pojasnitev okoliščin po tem, ko je že postalo jasno, da bo prevzemna avantura fiasko. Vaših dejanj po tem ter ravnanja bank v celi zgodbi. V času prevzema in po tem, ko je nastopila kriza. Nadaljujte z branjem

E-diskusija z Binetom Kordežem (7. del)

Pozdravljeni,

Ob pobudi za najino javno dopisovanje ste napisali, da skozi nadaljevanja diskusanta počasi zbližujeta stališča ali pa vsaj bolje razumeta stališča sogovornika. Sam vašim načelnim pogledom niti ne oporekam in ob pozitivnem pogledu na zapisano, bi  lahko zaključil, da ste tudi vi potrdili kako moje razmišljanje. Imel sem tudi priložnost predstaviti nekaj svojih dodatnih pogledov in argumentov. Je pa tudi res, da je bil vsak moj zapis povod za neke dodatne negativne ocene, lahko bi rekel kar obtožbe. Nekatere posredno za vse akterje, druge kar neposredno. Zato verjetno vseeno kar drži stališče, da se je bolje čim manj izpostavljati – kot to velja za večino drugih akterjev, ki niso nikjer obravnavani (še nisem videl, da bilo kje izpostavljeno več kot pet, šest imen). Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: