Po poročanju medijev je senat ljubljanskega okrožnega sodišča decembra lani zavrnil pritožbo nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota glede domnevnega oškodovanja pivovarne. Obtožnica proti Bošku Šrotu se nanaša na osem fizičnih in dve pravni osebi, pri čemer mu kot kazniva dejanja očitajo zlorabo položaja, ponareditev ali uničenje poslovnih listin in pranje denarja. Toda Boško Šrot ni zadovoljen z argumentacijo sodišča glede pritožbe. Nadaljujte z branjem→

Kratek odziv na prispevek Bineta Kordeža o financiranju prevzema podjetij ter na komentar Branka Drvariča o razliki med “domačimi” in “tujimi” prevzemi. Razlika med obema namreč ni samo v “nacionalnosti prevzemnika” ali “nacionalnosti finančnih virov”, ki financirajo prevzem. Razlika je v kapitalskem ozadju prevzemnikov, s tem pa v zavarovanjih za prevzemni posel. Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

V svetu realizirajo prevzeme v pretežni meri s posojilnimi viri, za katera tudi zastavijo prevzemno tarčo, ker ima le redkokateri prevzemnik na svojem računu presežna finančna sredstva. Prav tako je predpostavka vseh prevzemov, da bo prevzeto podjetje s svojim uspešnim poslovanjem v določenem obdobju povrnila vložek – ali preko povečanja vrednosti prevzetega podjetja ali z izplačevanjem donosa. Pri tem običajno prevzemniki za izveden posel jamčijo s svojim ostalim premoženjem, katerega tvegajo ob odločitvi za prevzem. Ne glede na to pa banke in financerji natančno preverijo transakcijo prevzema ter njena tveganja, saj v prevzem vstopajo s svojimi sredstvi. * Nadaljujte z branjem→

Pozdravljeni,

Hm, nisem prepričan, da ste zaradi te diskusije še “bolj krivi“. Krivi niste nič bolj in nič manj, kot ste. Toda zdi se mi, da te debate niste izkoristili za boljšo predstavitev vaših motivov za prevzem ter pojasnitev okoliščin po tem, ko je že postalo jasno, da bo prevzemna avantura fiasko. Vaših dejanj po tem ter ravnanja bank v celi zgodbi. V času prevzema in po tem, ko je nastopila kriza. Nadaljujte z branjem→

Pozdravljeni,

Predvidevam, da ste me po pomoti narobe razumeli. Nikjer nisem zapisal ali zagovarjal stališča, »da je potrebno predstavljati, da imam ta denar jaz (ob vedenju, da to ne drži), ker se potem ljudje vseeno nekoliko boljše počutijo«. Ne tega jaz ne predstavljam, niti ne zagovarjam. Dejstvo pač je, da si ljudje to tako predstavljajo, ker bodisi tako verjamejo ali si želijo to verjeti. Jaz samo ugotavljam to kot dejstvo. Nadaljujte z branjem→

Pozdravljeni,

Vaš zadnji stavek predstavlja pravzaprav srž celotne diskusije. Moj osnovni namen prvega dopisa in kasnejših tekstov ni bilo odpiranje problematike o prevzemih nasploh, ker je tu ocena tako jasna. Nikjer tudi nisem napisal, da je ključno vprašanje menedžerskih prevzemov koliko si je kdo prigrabil, kot ste začeli včerajšnji tekst. Nadaljujte z branjem→

Pozdravljeni,

Ne strinjam se, da je ključno vprašanje v spodletelih poskusih prevzemov in znotraj njih menedžerskih prevzemov vprašanje, koliko si je kdo izmed menedžerjev v tem »poslu« prigrabil. Verjamem, da je marsikomu uspelo tudi »kaj malega dati na stran«, toda večina prevzemnih sredstev je bila vseeno vezanih v vrednostnih papirjih (delnicah). S finančno krizo in pokom tega balona je izginila tudi vrednost teh sredstev. Nadaljujte z branjem→

Pozdravljeni,

Vsekakor hvala za vaše razmišljanje, pri čemer bi vseeno ponovil, da se z vašimi ocenami precej strinjam, želel pa sem opozoriti še na drug vidik, ki pa se običajno izpušča.

Da so ljudje jezni (ne obubožani, kot sami pišete) zaradi občutka, da jih je nekdo močno izigral, se strinjam. Da so bile marsikatere privatizacije sporne (za ljudi mogoče kar vse, saj ne morejo sprejeti, da je nekdo lahko postal lastnik močne firme – kaj šele če je projekt padel –, pred tem pa je imel samo toliko kot vsakdo, torej nič ali malo), tudi ni dilem. Prav tako nikoli nisem zanikal, da je bil naš prevzem problematičen – a ne toliko, kako se je začel, temveč kako se je moral končati. Nadaljujte z branjem→

Pozdravljeni,

Verjamem, da bi želeli polemizirati o tistem intervjuju v Delu De Facto, ki je bil povzet tudi na blogu. Gre pa v resnici za to, da so ljudje jezni, ker so lahko gledali te privatizacijske zgodbe, ki so se izvajale večinoma netransparentno in na sivem trgu, mnogokrat so bili kršeni predpisi. In nikomur izmed vpletenih, razen vam, se zaradi teh mahinacij ni zgodilo nič. Nadaljujte z branjem→