Inflation and financial risk

Michael Roberts Blog

Is inflation coming back in the major capitalist economies? As the US economy (in particular) and other major economies begin to rebound from the COVID slump of 2020, the talk among mainstream economists is whether inflation in the prices for goods and services in those economies is going to accelerate to the point where central banks have to tighten monetary policy (ie stop injecting credit into the banking system and raise interest rates). And if that were to happen, would it cause a collapse in the stock and bond markets and bankruptcies for many weaker companies as the cost of servicing corporate debt rises?

The current mainstream theory for explaining and measuring inflation is ‘inflation expectations’. Here is how one mainstream economic paper put it in relation to the US: “Over the longer-term, a key determinant of lasting price pressures is inflation expectations. When businesses, for example, expect long-run prices…

View original post 1,834 more words

Pet ukrepov za prevzgojo vlade

Ervin Hladnik Milharčič ima odličen recept za to, kako lahko mediji vlado, ki izvaja vojno proti medijem, najbolj učinkovito prizadanejo in prevzgojijo. Preprosto tako, da začnejo o njej, njenih ministrih in njihovih potezah poročati skrajno racionalno. Brez slike in zvoka, brez fotografij in brez imen in priimkov, zgolj nazivi funkcij. Brez pojavljanja v medijih ni samopromocije vladnih strank in ni reelekcije.

Zrak je treba očistiti in ponovno vzpostaviti normalnost. Vsak mora narediti tisto, kar zna. Novinarji pa v tem svetu znamo marsikaj. Za začetek zadošča pet vzgojnih ukrepov.

1. Vsi normalni mediji vpeljejo bojkot uporabe imen in priimkov vseh slovenskih politikov. Opisujemo jih samo s funkcijami: predsednik vlade, minister za obrambo, vodja poslanske skupine.

2. Ukinjeno je objavljanje fotografij, videoposnetkov in risb politikov pri opravljanju funkcij. Namesto njihovih podob se objavi simbolične slike ali posnetke. Na radiu in televiziji njihove izjave z nevtralnim glasom prebere voditelj.

3. Vpelje se popolna prepoved citiranja, povzemanja in komentiranja vseh tvitov in zapisov na Facebooku ter drugih ekscentričnosti. Tega ni. Delovalo je za Trumpa in ni hudič, da ne bo tudi za slovensko vlado.

4. Piše se izključno o tistih relevantnih potezah vlade in parlamenta, ki imajo vpliv na delovanje družbe. O njih se piše ekstenzivno, temeljito in brez zadržkov.

5. Pri vsakem članku ali prispevku je treba omeniti, kaj o dogodku pravi STA. Da ne pozabimo, zakaj to počnemo.

Za STA ukrepi ne veljajo. Oni lahko objavijo vse. Če hočejo politiki videti sebe, naj gredo pogledat na njihov strežnik.

Vir: Dnevnik

Strategija cepljenja (verzija x) očitno ne deluje: Slovenija na repu EU držav

Po podatkih evropskega centra ECDC Slovenija vse bolj zaostaja za ostalimi državami po dinamiki cepljenja. Po podatkih do včeraj (6.5.2021) je bilo v Sloveniji z vsaj enim odmerkom cepljenih 24.8% populacije, z dvema odmerkoma pa 12.4% populacije. S tem Slovenija močno zaostaja za povprečjem EU pri cepljenju z enim odmerkom (EU: 30.6%) in je na repu EU držav (le 5 članic EU je slabših od Slovenije). Le pri cepljenju z dvema odmerkoma je Slovenija nekoliko nad povprečjem EU. Pri čemer pa je treba vedeti, da so nekatere države (predvsem Finska) stavile na strategijo prvega odmerka. Močno spredaj pri dinamiki cepljenja so Madžarska, Malta, Islandija, Finska, Nemčija, Belgija, Švedska, pa tudi Avstrija.

Vacc 2021-05-07 - 1

Nadaljujte z branjem

Preprosta strategija cepljenja s finančno spodbudo cepljenim

Do vključno včerajšnjega dne je bilo vsaj z enim odmerkom cepljenih 449,475 ljudi oziroma le 21.4% populacije. Po številu cepljenih (z enim ali dvema odmerkoma) na prebivalca med primerljivimi državami v soseščini za Slovenijo zaostajata le Hrvaška in Češka. Če je na začetku primanjkovalo cepiv, pa zadnje tedne dobave cepiva močno presegajo število opravljenih cepljenj in na včerajšnji dan je bilo več kot 180,000 neporabljenih odmerkov. Po tempu cepljenja v zadnjem tednu dni (manj kot 12,000 dnevno) to pomeni, da s cepljenjem zaostajamo za več kot 15 dni. Ob povečanih dobavah v maju (več kot pol milijona odmerkov) je očitno, da se bomo konec maja ubadali z velikimi presežki neporabljenih odmerkov in da cilja o 70% precepljenosti do konca junija niti slučajno ne bo dosegli.

Dejstvo je, da dosedanje “strategije” cepljenja ne delujejo, saj vlada velika zmeda tako glede prijavljanja na cepljenje (prek različnih platform) kot glede ozaveščanja javnosti o potrebnosti cepljenja in relativnosti tveganj pri cepljenju glede na tveganja v primeru necepljenja. Očitno je, da bo treba cepljenje močno spodbuditi in strategijo cepljenja močno poenostaviti. Predlagam zelo preprosto strategijo cepljenja za naslednje 3 mesece:

  1. Enotna lista cepljenja, s katero upravlja NIJZ,
  2. Osnovni kriterij prioritetne liste cepljenja je EMŠO (starost),
  3. Dopolnilni kriterij so kritične bolezni, ki posameznike uvrstijo višje glede na kriterij EMŠO,
  4. Kdor se eksplicitno ne želi cepiti, o tem obvesti osebnega zdravnika, ki ta podatek vnese v spletno aplikacijo NIJZ,
  5. Vlada vsem, ki so se cepili do vključno 31.7. letos nakaže 50 evrov finančne spodbude.

Nadaljujte z branjem

Bajaga – Moji drugovi

Za moje Radgončane na živahni jadralski odpravi

Moji su drugovi biseri rasuti po celom svetu
I ja sam selica pa ih po nekad sretnem u letu
Moji su drugovi žestoki momci velikog srca
I kad se pije i kad se ljubi i kad se puca
Gore, od Alaske do Australije
Kad god se sretnemo, uvek se zalije
Uvek se završi, s nekom od naših pesama
.
Da smo živi i zdravi još godina sto
Da je pesme i vina i da nas čuva Bog
Da su najbolje žene uvek pored nas,
Jer ovaj život je kratak i prozuri za čas
.

Zakaj STA5 na 1919?

Jasmina Držanič

Akcija nakazovanja za STA je posledica dogajanja, ki se že kar nekaj časa vleče in da boste vedeli, zakaj je ta akcija nastala, velja ponoviti nekaj osnovnih dejstev o STA.

Gre za gospodarsko družbo, kjer je Republika Slovenija edina družbenica. Ustanovljena je za izvajanje javne službe (opredeljena v 1, 3 in 4. členu zakona o slovenski tiskovni agenciji – ZSTAgen) in za opravljanje tržne dejavnosti (5. člen ZSTAgen). Praksa kaže (tako podatki AJPES), da javna služba prinese do 50% vseh prihodkov, ostalih 50% prinese druga dejavnost.

Republika Slovenija svoj lastniški interes izvaja skozi skupščino in nadzorni svet. V nadzornem svetu je 5 članov, ki jih imenuje Državni zbor. Pravice edinega družbenika pa po zakonu (ZSTAgen) izvaja Vlada RS. To v kontekstu zakona o gospodarskih družbah pomeni, da se predstavnik Vlade RS udeležuje skupščine in tam postavlja vprašanja. Lahko Vlada RS tudi zahteva sklic skupščine. Pa tega ni storila.

STA ima dva organa upravljanja in sicer direktorja in nadzorni svet. Nadzorni svet lahko dobi od direktorja čisto vse podatke in direktor mora  NS-ju poročati. Če ne bi poročal, ima NS vse možnosti, da bi direktorja zamenjal. Tako to gre v gospodarskih družbah.

Nadaljujte z branjem

Draghipolitika: Ko tehnokrati želijo nadomestiti politiko

Odlična analiza Bena Judaha osebnosti in politike Maria Draghija. Tehnokrata, ki je Italijo spravil v težave zaradi vključitve v evro območje (čeprav je vedel, da je monetarna integracija v EU norost), tehnokrata, ki je reševal nerešljiv problem nedelujoče monetarne unije brez fiskalne in politične unije, in tehnokrata, ki želi s pandemskim denarjem Italijo obdržati nad vodo. Tehnokrata, ki verjame, da lahko samo evropska pravila rešijo inherentni problem italijanske politične nestabilnosti. Cena njegovega tehnokratskega delovanja zadnjih 30 let je suspenz demokracije pod izgovorom reševanja “italijanskega problema”.

Pri tem sta ključni dve vprašanji. Prvič, je mogoče s pravili res rešiti nerešljiv problem monetarne integracije kulturno in politično nezdružljivih držav? Kot namig naj služi monetarna integracije nekdanje Jugoslavije, ki je za razliko od evro območja imela tudi fiskalno in politično unijo, skupno himno, štafeto mladosti in politiko bratstva in enotnosti, skupno nogometno in košarkarsko reprezentanco in skupno vojsko. In drugič, lahko še tako politično spretni tehnokrati res nadomestijo demokracijo? Moj guess na oboje je, da ne, se pa vsaj glede prvega pustim z veseljem presenetiti.

Mario Draghi is now Italian prime minister. The man who “saved the Euro” has been summoned from retirement to “save Italy” from the pandemic. There is a Europe of the mind: of Beethoven, summer holidays and the smell of coffee. Then there is Europe as it actually functions today — the Europe of Mario Draghi. A creature of the EU, understand him and you understand how to make friends in Brussels; how to win the most important battles; and how to be, among 27 countries, really European. But, above all, understand Draghi and you understand how power works in the EU. He has built a technocratic Europe and risen to its heights. 

Nadaljujte z branjem

Wealth inequality

Michael Roberts Blog

I have written before about the fact that, both in advanced and so-called ’emerging economies’, wealth is significantly more unequally distributed than income.  Moreover, the pro-capitalist World Economic Forum has reported that: This problem has improved little in recent years, with wealth inequality rising in 49 economies.”

The usual index used for measuring inequality in an economy is the gini index. A Gini coefficient of zero expresses perfect equality, where all values are the same (for example, where everyone has the same income). A Gini coefficient of one (or 100%) expresses maximal inequality among values (e.g., for a large number of people where only one person has all the income or consumption and all others have none, the Gini coefficient will be nearly one).

For the US, the current gini index for income is 37.8 (pretty high by international levels), but the gini index for wealth distribution is 85.9! Or take supposedly…

View original post 670 more words

%d bloggers like this: