Bine Kordež

Pred dnevi je AJPES objavil prve informacije o poslovanju gospodarskih družb (podjetij) v preteklem, covidnem letu. Ker gre vsekakor za zanimive podatke, v nadaljevanju nekaj dodatnih komentarjev poleg uradne objave in povzetkov, ki smo jih brali v medijih.

Glede na sprotne podatke o gibanju proizvodnje in izvoza je bilo seveda pričakovati, da bodo prihodki nekaj odstotkov nižji kot v letu 2019 in dejansko je bila prodaja lani za okoli 7 % pod prodajo iz leta poprej. Pri tem je bil upad podoben na domačem trgu kot tudi v izvozu. Seveda pa so bile precejšnje razlike po dejavnostih. Največji je bil upad v gostinstvu in nekaterih ostalih storitvenih dejavnostih (kultura), ki so realizirale okoli 30 % manj prihodkov, nekaj dejavnosti pa se je celo okrepilo (privatno zdravstvo, gradbeništvo, informatika).

Vemo pa tudi, da je država podjetjem v kar pomembni meri pokrila del stroškov zaposlenih. Točnega obsega finančne pomoči AJPES še ni objavil, a ocenjujemo, da so podjetja v svoje bilance vključile kako milijardo evrov dodatnih prihodkov iz tega naslova. Ta dodatni dohodek je seveda pomembno izboljšal rezultate podjetij, a na drugi strani tudi preprečil odpuščanje zaposlenih. Podjetja so torej z državno pomočjo nekoliko nadomestila izpad tekočih prihodkov in pokrila stroške zaposlenih, ki bi sicer izgubili delo ali pa predstavljali breme podjetij.

Kakšen bi bil razplet, kakšne bi bile bilance podjetij, če državne pomoči ne bi bilo, lahko seveda le ugibamo. Vsekakor bi bilo na koncu manj zaposlenih, a tudi slabši rezultati podjetij (večji del zadrževanja ali odpuščanja zaposlenih bi nosila podjetja). Po oddanih bilancah je bilo lani v podjetjih v povprečju 510 tisoč zaposlenih, kar naj bi bilo po tolmačenju AJPES-a 0,7 % manj kot leto poprej. Tu je potrebno dodati, da se ta odstotek na nanaša na število zaposlenih v letu 2019 kot izhaja iz oddanih bilanc za leto 2020 (tam je tudi podatek za preteklo leto). Če pa pogledamo lansko poročilo AJPES, je bilo v letu 2019 dejansko v podjetjih zaposlenih 520 tisoč ljudi, torej se je število zaposlenih lani znižalo približno za 10 tisoč ali 2 %.

Glede na omenjen obseg pomoči in pokrivanje stroškov dela zaposlenih na čakanju, bi lahko ocenili, da je državna pomoč ohranila kakih 20, 30 tisoč zaposlenih, katerih stroške plač podjetja ne bi mogla pokrivati in bi jih morala odpustiti ali pa bi podjetja zaradi povečanih stroškov prenehala s poslovanjem. Ta številka temelji na oceni, da marsikatero podjetje ne bi znižalo zaposlenih tudi, če ne bi dobilo pomoči, ker je velikokrat šlo za začasno pomanjkanje potreb po zaposlenih, pa tudi sicer je odpuščanje povezano s precejšnjimi stroški. Objektivno je torej lani v podjetjih izgubilo delo deset tisoč ljudi, izognili pa smo se dodatnemu odpuščanju omenjenih 20 do 30 tisoč zaposlenih. Iz tega vidika je bila državna pomoč seveda zelo upravičena in smiselna in veliko podjetjem omogočila preživetje, vseeno pa se je potrebno realno ocenjevati učinke te pomoči (poslušali smo tudi številke o 200, 300 tisoč ohranjenih delovnih mestih, a to na kratki rok, za posamezni mesec – na nivoju leta pa so številke seveda drugačne).

Omenjena državna pomoč je seveda izboljšala tudi finančni položaj podjetij in dvignila njihove prihodke, zaradi česar je bila ustvarjena dodana vrednost v gospodarstvu lani na nivoju leta 2019. Kljub krizi, kljub upadu prodaje, je lani znašala ustvarjena vrednost gospodarskih družb 24 milijard ali praktično enako kot v letu 2019. Ob manjšem številu zaposlenih, je torej tudi v lanskem, kriznem letu dodana vrednost na zaposlenega malenkost porasla (47 tisoč eur). Seveda je to še daleč od želenih 60 tisoč (cilj GZS) ali avstrijskih (blizu 100 tisoč), a k sreči vsaj ni prišlo do padca.

Gospodarske družbe in tudi samostojni podjetniki so torej lani ustvarili približno enak obseg dodane vrednosti kot leto poprej, vseeno pa smo na nivoju države izračunali, da pa je BDP nominalno upadel za 4,3 %. Ker dodana vrednost gospodarstva predstavlja največji del BDP je seveda logično vprašanje, kateri del BDP pa se je potem znižal. Poleg dodane vrednosti gospodarskih družb (približno polovica), tvori BDP še javni sektor (14 % BDP), davki (13 %) ter ostali oblike organiziranosti (banke, s.p….) ter implicitno vračunane najemnine (te povečajo BDP za kakih 5 %). Od kje torej upad celotnega BDP? Javni sektor je namreč celo porasel (plus 6,5 %), nekaj manj je bilo še davkov, a od kje potem 2 milijardi eur lanskega izpada BDP?

Razlog je pravzaprav preprost (čeprav o njem ne boste nikjer brali). Pri izračunu BDP na nivoju države, se subvencije, pomoč države odšteje. In lani je bilo te pomoči skupaj kar dodatnih 1,5 milijarde evrov za vse sektorje. Pred davki (kjer je bilo izgubljeno pol milijarde) in pred odbitkom subvencij je bil lanski BDP v Sloveniji tudi pravzaprav enak kot leto poprej (!). Podjetja so ustvarila približno enako, več v javnem sektorju in manj v drugih oblikah organiziranosti.

Pri izračunu BDP se torej državna pomoč odšteva, medtem ko podjetja prikazujejo rezultate skupaj s to pomočjo. Seveda pa lahko pogledamo tudi rezultate, če podjetja pomoči ne bi dobila. V tem primeru je bila tudi v gospodarskih družbah dodana vrednost lani za kakih 5 % nižja kot leto poprej. Nižja bi bila seveda tudi dodana vrednost na zaposlenega, a brez državne pomoči bi se verjetno tudi znižalo število zaposlenih zaradi česar bi bil padec tega kazalca manjši. Takšni preračunu so seveda čisto hipotetični, pri rezultatih podjetij je pač dejstvo, da so pomoč dobila in to jim je omogočilo, da so zadržala nekaj več zaposlenih kot sicer in kot celota izkazali tudi enake rezultate kot v letu 2019.

Vemo pa, da smo tudi lani nadaljevali z rastjo plač kljub nekaj slabšim poslovnim rezultatom (pravzaprav je bila rast plač lani ena višjih). Zaradi tega so bili tudi stroški dela nekaj višji in posledično 6 odstotkov nižji denarni tok gospodarskih družb. Podjetjem je torej po vključitvi državne pomoči v rezultate poslovanja in zaradi tega tudi višjih izplačil zaposlenim, ostalo pričakovano nekaj odstotkov slabši rezultat (denarni tok) kot v letu 2019. Le-ta je znašal lani 9,1 milijardo evrov, leto poprej pa blizu 9,7 milijard. Višina denarnega toka, ki je s stališča uspešnosti poslovanja pravzaprav najbolj pomemben podatek v podjetjih se torej kot celota niti ni veliko znižal. Glede na nadaljnje znižanje finančnih dolgov podjetij, se je tudi relativna zadolženost gospodarstva ponovno izboljšala (znižala). Če smo na primer po prejšnji krizi ugotavljali, da imajo podjetja finančnega dolga (brez sredstev na tekočih računih) za kar 6 letnih prilivov, bi danes vse preostale dolgove lahko odplačali v vsega dveh letih.

Ugotavljamo torej, da je bil denarni tok vseh gospodarskih družb (EBITDA kljub kriznemu letu “le” 6 odstotkov pod rezultati leta 2019. Kljub temu pa je bil končni rezultat (dobiček) kar tretjino nižji. Podjetja so zaradi preteklih naložb obračunala nekaj več amortizacije, kar sicer ni odliv, zmanjšuje pa rezultate poslovanja. Dodatni izpad pa je pri izplačilih dividend ter tudi slabitvah vrednosti naložb. Izkazani rezultati poslovanja vseh gospodarskih družb skupaj lahko namreč določena izplačila dobička upoštevajo tudi dvakrat. Ko krovna družba izkaže dobiček in ga izplača podrejeni družbi, se ta dvakrat pojavlja v seštevku dobička vseh družb in skupni rezultati vseh družb so nekoliko “napihnjeni”. V letu 2019 je bilo na primer med skupaj 5,4 milijarde neto dobičkov tudi milijarda prihodkov iz naslova deležev v družbah, od tega kar nekaj enkrat že zajetih dobičkov. Teh izplačil je bilo lani bistveno manj in zato tudi manj podvajanja rezultatov. Dejanski upad dobičkov gospodarskih družb je bil zaradi tega realno nekaj nižji, kot izhaja iz uradno objavljenih bilanc. Pri podatkih o denarnem toku (EBITDA) tega podvajanja ni in zaradi tega so ta podatek bolj nazorno pokaže rezultate poslovanja vseh družb.

Podjetja so torej ugotovila za kar 1,85 milijarde eur manj dobičkov, a od tega odpade 800 mio na omenjene finančne učinke ter 400 mio na več amortizacije, medtem ko je bilo zmanjšanja denarnih tokov le za 600 mio oz. 6 odstotkov. Slednje zmanjšanje pa predvsem zaradi hitrejše rasti plač, medtem ko je bila ustvarjena dodana vrednost zaradi državnih pomoči enaka. Pri omenjenem zmanjšanju neto dobičkov so se predvsem povečale izgube nekaterih družb, medtem ko pri seštevku dobičkov ni večjega znižanja (tudi davek od dobička je skoraj enak kot v letu 2019).

Zanimiv je še podatek, da so k temu slabšemu končnemu rezultatu seveda veliko prispevale najbolj prizadete panoge (gostinstvo, določene storitve), še več, skoraj tretjino vsega upada dobička, pa dejavnost oskrbe z električno energijo. Prihodki v oskrbi z električno energijo so bili sicer le 3 % pod letom 2019, izkazali pa so kar 550 mio eur slabši rezultat in izgubo (najbrž kaki dodatni odpisi).

Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno kar dobri, saj je ustvarjena dodana vrednost enaka kot v letu 2019, število zaposlenih pa se je znižalo “samo” za 10 tisoč ljudi ali 2 %. Temu je vsekakor pripomogla država z milijardo finančne pomoči (z dodatnim dolgom države), kar je objektivno v tem segmentu gospodarstva ohranilo kakih 20, 30 tisoč več zaposlenih kot sicer (seveda daleč od raznih komentarjev o 200 ali 300 tisoč delovnih mest, a vseeno zelo pomembno). Kljub temu, da je dodana vrednost gospodarstva ostala na nivoju leta 2019, je BDP Slovenije vseeno upadel za 4,3 %, ker se po veljavni metodologiji  izračuna BDP prejete subvencije odštevajo.

Seveda so to rezultati za gospodarstvo kot celota, kjer je veliko podjetij krizne razmere obrnilo celo sebi v prid. Razumljivo pa je tudi veliko družb, ki so se soočila z znižanjem prihodkov, z izgubo, ki je tudi izdatna državna pomoč ni mogla nadomestiti. Kakšni bodo na koncu, po vrnitvi v vsaj približno ustaljen način poslovanja, rezultati poslovanja družb, je vsekakor težko oceniti. A po objavljenih podatkih in informacijah iz “terena”, večina družb večjih negativnih posledic ne bo utrpela (tudi zaradi državne pomoči).