Kadar umirjeni in preudarni britanski Economist uporablja dramatične tone, je očitno, da je zadeva presneto resna. Situacija v svetovnem gospodarstvu je danes bistveno bolj resna kot leta 2008, ko je propadel Lehman Brothers. Takrat so imele vse države še razmeroma veliko manevrskega prostora za zadolževanje, da so lahko reševale nasedle banke, črpale denar v gospodarstvo in socialne transferje gospodinjstvom. Danes je večina držav na robu možnosti zadolževanja, nekatere celo na robu solventnosti (ali čez), izposojanje denarja na svetovnih finančnih trgih pa je postalo izjemno drago, zato manevrskega prostora za še en sveženj reševalnih ukrepov za domače bančne sisteme, gospodarstvo in socialne transferje skorajda ni več.* Nadaljujte z branjem
Monthly Archives: september 2011
Prodati NLB za 1 evro?
Denimo, da ste odgovoren lastnik NLB in da imate v sedanji situaciji na izbiro dve opciji glede reševanja NLB: državna dokapitalizacija v višini 420 milijonov evrov (in nato še vsaj enkrat ali dvakrat toliko) ali prodaja NLB za 1 evro? Za katero opcijo bi se odločili? Ni se treba takoj izjasniti. Preberite do konca. * Nadaljujte z branjem
Se nam lahko zgodi Grčija?
Grčija je po Islandiji druga država v Evropi in prva med članicami evrskega območja, ki je v tej finančni krizi de facto bankrotirala. Islandijo so pokopale banke, okužene z ameriškimi drugorazrednimi vrednostnimi papirji. Grčijo pa na eni strani banke, na drugi strani pa ekscesno kratkoročno zadolževanje države zaradi nesorazmerno visoke javne porabe in posledična nesposobnost države, da bi sanirala banke. * Nadaljujte z branjem
Norost davčnih blagajn – Zakaj preprosto in poceni, če lahko zapleteno in drago
Ta vlada ima neverjeten talent za bedarije in za, oprostite izrazu, zajebavanje ljudi. Še posebej oziroma predvsem tistih, ki nekaj počnejo in poskušajo preživeti z delom svojih rok. Prioritete te vlade resnično spominjajo na talibanske metode. Namesto, da bi vlada reševala velike probleme ter uspešno blažila posledice finančne krize in denimo rešila finančni krč, ki ubija podjetja, se je lotila zajebavanja državljanov. Očitno je moto talibanov na oblasti, da je treba uničiti vsako zasebno dejavnost državljanov. Če ne s prepovedjo, pa s prohibitivno obdavčitvijo ali z nesorazmerno kompleksno regulacijo dejavnosti. Spomnite se samo butastega zakona o delu na črno in medsosedski pomoči. * Nadaljujte z branjem