Razvoj krize po letu 2008 je pokazal, da povečana državna intervencija v gospodarstvu ne more povrniti zaupanja v finančne institucije in v gospodarsko rast. Še več, dogajanje v zadnjih treh letih je razkrilo šibkost in nemoč vlad pri stabilizaciji gospodarskih in socialnih razmer in še bolj pri vzpostavljanju temeljev za učinkovit prihodnji razvoj. Gospodarska rast zato ostaja krhka in negotova, s tem pa se vse bolj razrašča tudi nezaupanje v sposobnosti vlad širom sveta, da sploh lahko najdejo učinkovit izhod iz krize. Ob nezaupanju v gospodarstvo so ljudje širom sveta izgubili tudi zaupanje v državo.* Nadaljujte z branjem→

_{Komentar je v originalu objavljen v Financah.}

Komaj sem se nekako navadil na psovko neoliberalizem. Dolgo časa nisem vedel, kaj bi s tem počel. Na ekonomski fakulteti sicer predavam predmete, povezane z zunanjo trgovino in evolucijo globalizacije in mislil sem, da nekaj malega vem o liberalizmu. Tudi o neoklasičnem liberalizmu, ampak to je itak tradicionalna učbeniška neoklasična ekonomija, ki se predava od Urala do Ognjene zemlje. Nadaljujte z branjem→

Jože P. Damijan, Igor Masten, Sašo Polanec

^{v izvirniku objavljeno v Delovi Sobotni prilogi}

Odločitev o spoštovanju zakonov je odvisna od primerjave pričakovanih koristi in stroškov. Ta ideja se je utrnila nobelovcu Garyju S. Beckerju pred desetletji, ko se mu je zelo mudilo na zagovor doktorata doktorskega študenta in je iskal parkirno mesto. Izbiral je med parkiranjem v oddaljeni garaži in parkiranjem na bližji lokaciji, kjer je bilo parkiranje prepovedano. Po krajšem premisleku o “stroških” časovne zamude v primeru legalnega parkiranja ter verjetnosti, da ga ujamejo, in višine kazni v primeru parkiranja na prepovedanem mestu, se je racionalno odločil za drugo opcijo. Becker je iz tega kasneje razvil tezo, da je kriminal stvar racionalne presoje ljudi ali se jim kriminalna aktivnost “pod črto” splača ali ne. Nadaljujte z branjem→