Državi, ki ji je epidemiološka politika ušla iz rok, preostane le še ekspresno postavljanje bolnišničnih kapacitet

Alojz Ihan, imunolog, profesor, pisatelj in intelektualec v eni osebi, je v današnji kolumni v Delu izvrstno razložil serijo napak, ki jih je storila vlada pred in tekom drugega vala epidemije. Tako močno, da ji ostane le še panično ekspresno postavljanje bolnišničnih kapacitet. Vendar pa Ihan opozori tudi na naše neodgovorno obnašanje – na prikrivanje tega, da smo okuženi, s čimer se okužba hitro in nekontrolirano širi. Ključ je v razumevanju tega obnašanja in kako motivirati ljudi, da se bomo obnašali bolj odgovorno do drugih. Vendar, ker gre za dokaj različne motive, preostane kot edini ukrep le tisti najbolj skrajni – lockdown ali celo popolna karantena. Na žalost.

Zakaj bi se bolniki odločili prikrivati okužbo? Najprej, ker lahko – s padcem epidemiološkega sledenja je država kontrolo nad epidemijo dejansko prepustila bolnikom. Trenutno torej slovensko epidemiološko politiko vodijo – anonimni bolniki. Ki so velikokrat tudi v stiski, se bojijo za zaslužek, za delovna mesta, so prestrašeni zaradi prihajajoče ekonomske krize in po drugi strani pod vtisom sporočil o »navadni gripi« lahko presodijo, da bo morda šlo tudi samo z aspirinom. Na koncu, če se bolezen poslabša, še vedno obstaja možnost bolnice in kisika, a do takrat se marsikdo odloči, da bo poskusil ter se ne bo izpostavljal pri delodajalcu in ne zapletal življenja s karantenami, dokler bo pač šlo.

Nadaljujte z branjem

Nova normalnost makroekonomije (2): Meje monetarne in prostor za fiskalno politiko

Čeprav je po svoje tečno, da po pol stoletja ponovno odkrivamo toplo vodo oziroma da nekaj, kar je bilo splošno znano pred pol stoletja, danes spet dobi veljavo, pa je vendar ta “korak priznanja” potreben. Pomembno je, da se formalno prizna, da je monetarna politika primerna za zdravljenje določenih bolezni, fiskalna politika pa bolj primerna za zdravljenje drugih ekonomskih bolezni ter da je, kot je pokazal že Keynes dobrih 80 let nazaj, za uspešno stabilizacijo in spodbujanje gospodarstva pomembna kombinacija obeh. Zanimivo pa je, da je bila tega priznanja prva sposobna sama monetarna izvršna politika, ne pa mainstream ekonomisti. Tako Fed kot ECB sta v zadnjih letih priznala, da ima monetarna politika svoje omejitve in da več od tega ne more narediti. V določenih pogojih lahko stabilizira gospodarstvo, ne more pa učinkovito spodbujati rasti (agregatnega povpraševanja oziroma BDP). Tudi če za 5 ali 10-krat poveča količine likvidnosti glede na normalno stanje. Centralnim bankam je zmanjkalo municije oziroma tudi če jo povečajo za neskončno, ne bo od tega nobenega realnega učinka.

 Aktualno priznanje Williama Dudleya, nekdanjega predsednika Fed New York:

There’s always something more that the Fed can do. But this misses a crucial point. Even if the Fed did more — much more — it would not provide much additional support to the economy

Vitor Constancio, nekdanji član izvršnega odbora ECB dodaja:

CBs have done a lot to stabilise markets and keep low rates. From then on there were diminishing returns. Low costs of financing/capital, provide incentives, but the economy needs actual expenditures in real goods and services and income transfers. Only fiscal policy can do that.

Nadaljujte z branjem

Preden bo vse šlo

Izjemna pesem Ifigenije Simonović, ki jo The Guardian razglasil za pesem tedna. Refleksija teže pričevanja travmatične sedanjosti. Zaboli. Vendar se konča s kančkom upanja na boljši svet pred nami. Če bo prevladalo dobro v nas in nam dovolilo, da stiske drugih predrejo zidove naših strahov in brezčutja.

Preden bo vse šlo

____________

* Objavljeno z dovoljenjem avtorice

 

 

Proti neargumentirani predčasni razrešitvi generalnega direktorja RTV Slovenija

Odločno nasprotujem nameri Vlade RS, ki poskuša prek pritiska na Programski svet predčasno razrešiti generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca. Pri tem ne gre za konkretno ime, pač pa za poskus političnega podrejanja neodvisne medijske inštitucije s strani oblasti. Tovrstnim pritiskom in poskusom političnega podrejanja se je treba vedno in povsod upreti, ne glede na to, iz katere politične opcije prihajajo. Sploh pa, ko so še povrhu tako slabo argumentirani.

V nadaljevanju povzemam del odgovora na to pobudo za predčasno razrešitev, ki jo je generalni direktor RTV Slovenija objavil na svojem blogu. Celoten odgovor na pobudo za razrešitev lahko preberete na njegovem blogu.

Nadaljujte z branjem

Epidemija gre proti vrhuncu, potrebno je zdržati, zaupati stroki in se obnašati odgovorno

Današnja številka novih okuženih je dramatično višja od predhodnih: 2600+ in raste… Velja ponoviti: pred nekaj tedni je epidemija ušla izpod nadzora (pustimo tu zakaj & kdo…). To pomeni, da se je virus začel skokovito razširjati v populaciji, kar je pokazal visok odstotek pozitivnih med testiranimi in nezmožnost učinkovitega sledenja stikom.

Število bolnih in omejene kapacitete zdravstvenega sistema so narekovale nujno zaostritev ukrepov in nedavno uvedbo lockdowna (čeprav ne tako poimenovanega, za neresno ‘preizkusno’ dobo enega tedna, z veliko izjemami – a pustimo ob strani tudi to…). 

Kljub lockdownu je zaradi razširjenosti in inkubacijske dobe bolezni pričakovana in neizogibna posledica, da bodo vsi kazalci groze: od števila kužnih, hospitaliziranih, na intenzivni negi in intubiranih, pa vse do števila mrtvih, neizprosno naraščali vsaj še dober (slab !) teden. 

Nadaljujte z branjem

IMF: Zgodnji lockdown lahko bistveno omeji porast okužb in zmanjša ekonomsko in socialno škodo

Zadnji IMF-ov World Econoomic Outlook (WEO Oktober 2020) velik del analize posveča učinkom epidemije Covid ter optimalnosti ukrepov za njegovo zajezitev. Najpomembnejše sporočilo WEO je, da ni bistvenega trade-offa med javnim zdravjem in ekonomskimi koristmi. Ugotavlja, da zgodnji lockdown lahko bistveno omeji porast okužb, s tem pa zmanjša potrebo po dolgotrajnejših ukrepih glede socialnega distanciranja, ki zmanjšujejo mobilnost prebivalstva in imajo s tem trajnejši depresivni učinek na povpraševanje. Države, ki torej špekulirajo glede zaprtja gospodarstva in jim epidemija pobegne izpod kontrole, kot je Janševi vladi, se nato soočijo z večjo ekonomsko in socialno škodo.

Nadaljujte z branjem

Smo bili zmagovalci (ali poraženci) pri delitvi nepovratnih sredstev EU?

Smo bili zmagovalci (ali poraženci) pri delitvi nepovratnih sredstev EU?

Bine Kordež

Že kar nekaj časa je minilo od “zgodovinskega” dogovora voditeljev EU o proračunu in dodatnih sredstvih za okrevanje v skupni višini skoraj 2 bilijonov evrov. V okviru tega paketa je Slovenija dobila 10,5 milijard. Zaradi dodatnega paketa za okrevanje je ta znesek seveda daleč največji do sedaj in vse vlade so izplen v Bruslju ocenile kot pogajalski uspeh njihove države. Vsekakor je takšen signal pomemben za večjo podporo Evropski Uniji med njenimi prebivalci. Kljub velikimi pozitivnim vidikom skupnega delovanja evropskih držav, se v posameznih državah pogosteje izpostavljajo slabe strani, kar krepi negativni sentiment ljudi do Evropske Unije.

Nadaljujte z branjem

Aktualno gibanje števila okužb in smrti zaradi Covid

Bine Kordež

Na spletni strani Our World in Data so prikazani dnevno osveženi podatki o testih, okužbah in smrtih zaradi Covida za vse države sveta v dokaj pregledni obliki po različnih kriterijih in na različne načine. Spodaj je prikaz za nekaj zanimivejših držav za primerjavo (vse preračunano na milijon prebivalcev od 1. marca letos).

V prvi sliki je prikaz skupnega števila okužb, kjer v Sloveniji močno zaostajamo za ZDA ali tudi Češko, kljub hitremu povečevanju okužb v zadnjem času. Zato smo ujeli tudi Švedsko, ki je prav tako prednjačila zaradi njihovega drugačnega pristopa do obvladovanja epidemije. So pa zato po skupnem številu naši rezultati precej slabši kot v sosednjih državah.

Slika 1

Covid_27102020-1

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: