Kdaj nam bo šlo na bolje ali Zakaj sem zmerno pesimističen

Naloga je pravzaprav zelo preprosta, če na zadevo gledate tehnično. Vzamete si 10 minut časa in v excelu ekstrapolirate napovedi tujih institucij o gospodarski rasti v naslednjih letih, nato pa vse skupaj narišete v obliki grafa. To zmorejo že otroci v šestem razredu osnovne šole. Pred tem se je treba samo odločiti, kaj si predstavljate pod tem, da »nam bo šlo bolje«? Ali to pomeni, a) da zlezemo ven iz recesije in dosegamo pozitivno rast?; ali b) da dosežemo raven BDP, ki smo jo dosegali pred krizo (leta 2008)?, ali c) kdaj bomo spet rasli hitreje od ostalih članic evro območja? Nekateri očitni odgovori so v grafu.* Nadaljujte z branjem

Mercator nad Laško: Se iz pivovarske vojne niste nič naučili?

Frustrirajoča v tej državi sta spomin zlate ribice pri večini »navadnih državljanov« in politikov na eni strani, na drugi pa pomanjkanje sposobnosti integritete institucij, ki naj bi varovale javni interes. Zaradi tega institucije, ki naj bi nas varovale, vedno znova pokleknejo pod pritiskom javnosti, politike in lobijev ter dovolijo dejanja, zaradi katerih celotno nacijo še dolga leta boli glava, ko mora iz lastnega žepa plačevati za te škodljive odločitve.* Nadaljujte z branjem

Kratkoročno neučinkovit in dolgoročno neizvedljiv – Je fiskalni pakt evrov grob?

Mnogi, ki so v živo spremljali »nočno sejo« evropskega sveta, so se prejšnji petek ob petih zjutraj, ko so se evropski voditelji vsepovprek trepljali po ramenih in si čestitali za veliko opravljeno delo, nejeverno vpraševali: »A to je to?« Misleč seveda na to, ali evropski voditelji z dogovorom o oblikovanju fiskalnega pakta nameravajo res rešiti sedanjo krizo ali zgolj katero izmed naslednjih.* Nadaljujte z branjem

Velika depresija 2.0 – Molimo, da nam bo huda ura prizanesla!

Gospodarski obeti so danes približno taki kot leta 1930, po enem letu od začetka največje gospodarske depresije v zgodovini. Takrat se je zdelo, da se je še mogoče izogniti hudi globalni recesiji. Mednarodna trgovina je po enem letu recesije padla za 7 odstotkov, industrijska proizvodnja je upadala, brezposelnost se je povečevala. Toda ni še bilo prav zares hudo. Industrijska proizvodnja in brezposelnost sta bili v večini držav še na znosni ravni (v ZDA je bila junija 1930 na ravni 6,3 odstotka). Zdelo se je, da se je z mednarodnim dogovorom še mogoče izogniti hudi recesiji.* Nadaljujte z branjem

Z Jankovićem po Đukanovićevi poti naprej! Ali morda Berlusconijevi?

»Posameznik je mozaik in Janković tudi. Za javnost zanimivi kamenčki tega mozaika so Janković s kupovanjem mature za svojega sina, Janković kot šef Electe, podjetja z ruskimi poslovnimi medtodami, in Janković prvi mož Mercatorja, ki zdaj to svojo osvojitev spravlja v posle z Electo. Ko zahodni časopisi opisujejo poslovni in družbeni kaos v Rusiji, uporabljajo za tak tip ljudi izraz tycoon, v prostem prevodu nekakšen roparski kapitalist.* Nadaljujte z branjem

Zakaj nikoli ne bomo enaki ali Kako (ni)sem postal socialist

Pred nekaj meseci sva s kolegom Franetom Adamom, ki ga zelo cenim, imela zanimivo akademsko debato prek elektronske pošte. Frane je pripravljal kolumno, za katero sem jaz menil, da je morda malce preveč enostranska, saj je uvajanje meritokracije pri nas zreducirala le na popravke davčnega sistema. Menil sem, da pri nas davčni sistem resda spodbuja uravnilovko, toda davčni sistem je le en delček v mehanizmu meritokracije.* Nadaljujte z branjem