Grški sporazum s trojko je slab in bo še poglobil depresijo

Že osnovni predlog, ki ga je po petih mesecih pritiskov grška vlada ponudila upnicam, je po mojem mnenju za Grčijo zelo slab. Zelo slab iz vidika negativnih učinkov na rast. Dvig davkov in zmanjšanje izdatkov pač po definiciji ne moreta zagnati rasti, ampak jo zavreta. Če obljubljene privarčevane oziroma z davki dobljene milijarde evrov fiskalne prilagoditve (2.7 milijard evrov v 2015 in za 5.2 milijardi evrov v 2016) prevedete v odstotke BDP, boste videli, da je grška vlada za letos obljubila dodatno stiskanje prebivalstva in gospodarstva v višini 1.5% BDP, naslednje leto pa v višini 2.8% BDP.

Če bi fiskalni multiplikator znašal 1, bi to pomenilo, da se bo zaradi tega dodatnega varčevanja letos in naslednje leto v enaki meri zmanjšal tudi grški BDP (skupaj za 4.3% BDP). Če pa vzamete fiskalne multiplikatorje, ki jih je leta 2013 izračunal IMF (in ko se je opravičil za napačna priporočila vladam, naj zategnejo past in varčujejo) in ki znašajo okrog 1.5, pa bo dodatno objubljeno varčevanje grške vlade z letošnjimi ukrepi odneslo za 2.25% BDP, z ukrepi v letu 2016 pa še za 4.2% BDP. To dodatno zahtevano varčevanje s strani trojke bo torej odneslo še za okrog 6.4% BDP (ob tem, ko je BDP v zadnjih sedmih letih že padel za 25%). Nadaljujte z branjem

Stiglitz: slaba in manj slaba možnost za Grčijo

But why would Europe do this? Why are European Union leaders resisting the referendum and refusing even to extend by a few days the June 30 deadline for Greece’s next payment to the IMF? Isn’t Europe all about democracy?

In January, Greece’s citizens voted for a government committed to ending austerity. If the government were simply fulfilling its campaign promises, it would already have rejected the proposal. But it wanted to give Greeks a chance to weigh in on this issue, so critical for their country’s future wellbeing.

Nadaljujte z branjem

Nov začetek za Grčijo

Spodnjega teksta ni odveč nekajkrat citirati. Stiglitz:

The folly of continuing to pursue this program is particularly acute now, given the 25% decline in GDP that Greece has endured since the beginning of the crisis. The troika badly misjudged the macroeconomic effects of the program that they imposed. According to their published forecasts, they believed that, by cutting wages and accepting other austerity measures, Greek exports would increase and the economy would quickly return to growth. They also believed that the first debt restructuring would lead to debt sustainability.

The troika’s forecasts have been wrong, and repeatedly so. And not by a little, but by an enormous amount. Greece’s voters were right to demand a change in course, and their government is right to refuse to sign on to a deeply flawed program.

Nadaljujte z branjem

Je bil Grexit neizogiben?

David Beckworth pravi, da ne. Kljub temu, da evrsko območje ni niti blizu optimalnemu denarnemu področju, pa po njegovem to ni bil odločilni problem za začetek razpadanja evrskega območja. Pač pa naj bi problem nastal zaradi napačnih politik ECB. In sicer naj bi ECB naredila dve veliki napaki glede monetarne politike. Leta 2008 naj bi po nepotrebnem še dvignila obrestno mero in tako sprožila recesijo. Podobno pa je leta 2011 ob šibkem okrevanju s prehitrim in nepotrebnim dvigom obrestne mere, namesto da bi po ameriškem vzoru začela s kvantitativnim sproščanjem, evrsko gospodarstvo ponovno pognala v recesijo. Dolžniške krize evrskih držav naj ne bi bilo, če bi ECB pravilno in dobro opravljala svoje delo. Nadaljujte z branjem

Obvezno branje: Tadej Kotnik o čudežnosti sanacije GB brez dokapitalizacije in še bolj čudni skrivnostni metodologiji BS

Če ste slučajno spregledali ta odlični članek Tadeja Kotnika v Financah. V njem Kotnik opisuje, kako narazen so šle cenitve višine kapitalske luknje v domačih bankah in kasnejše dejansko stanje. Vendar ne zaradi dokapitalizacij bank. Kotnik opisuje, kako se je čudežno rešila Gorenjska banka, ki se je uprla odločbi Banke Slovenije glede potrebne dokapitalizacije in nenadoma od 328 milijonske luknje prišla do prekapitaliziranosti (16.6% kapitalska ustreznost) brez enega samega evra dokapitalizacije. In Kotnik opisuje, s kakšnimi disclaimerji se je ogradil Ernst & Young Svetovanje d.o.o. (in ne Ernst & Young Revizija d.o.o. !!!) od ocen izračunane kapitalske luknje.

Vse skupaj je še dodaten razlog, ki meče dolgo senco na sanacijo bank in ki zahteva razkritje metodologije in posamičnih vrednotenj posamičnih sredstev posamičnih bank v kronološkem zaporedju.
Nadaljujte z branjem

Opcije ECB glede Grčije

Na današnjem sestanku ima svet ECB na voljo več opcij, kaj narediti glede zagotavljanja likvidnosti grškim bankam po preteku obstoječega programa pomoči (30. junij 2015). Lahko (1) zgolj ne poveča limita za izredno likvidnostno pomoč (ELA), (2) lahko ukine ELA, (3) lahko zahteva višja zavarovanja v zameno za likvidnostna sredstva bankam, (4) lahko zahteva zmanjšanje izpostavljenosti bank do državnih kratkoročnih obveznic, ali pa (5) lahko celo poveča ELA. Prve tri opcije pomenijo zaostritev finančne krize, nelikvidnost bank in zaprtje bank ter uvedbo kapitalskih kontrol. Četrta opcija pomeni zaostritev likvidnostne krize vlade, ki več ne bo sposobna izplačevati plač in pokojnin. Zadnja, peta opcija pa je zgolj teoretična, saj je v nasprotju z lastnimi pravili ter v nasprotju z interpretacijami pogodbe o EU. te opcije so spodaj bolj detaljno obdelane.

Za katero opcijo se bo odločila ECB? Glede na dosedanje izkušnje z ECB in če je že padla politična odločitev o izstopu Grčije iz evra, se bo ECB odločila za zaostritev likvidnostnih pogojev (torej za opcije 2, 3 in 4). Če evropski voditelji politične odločitve o grškem izstopu še niso sprejeli, pa je verjetno, da ECB danes ne bo naredila ničesar (opcija 1) in s tem dala prostor pogajalcem za možnost dogovora v naslednjih dneh.

Nadaljujte z branjem