Grški sporazum s trojko je slab in bo še poglobil depresijo

Že osnovni predlog, ki ga je po petih mesecih pritiskov grška vlada ponudila upnicam, je po mojem mnenju za Grčijo zelo slab. Zelo slab iz vidika negativnih učinkov na rast. Dvig davkov in zmanjšanje izdatkov pač po definiciji ne moreta zagnati rasti, ampak jo zavreta. Če obljubljene privarčevane oziroma z davki dobljene milijarde evrov fiskalne prilagoditve (2.7 milijard evrov v 2015 in za 5.2 milijardi evrov v 2016) prevedete v odstotke BDP, boste videli, da je grška vlada za letos obljubila dodatno stiskanje prebivalstva in gospodarstva v višini 1.5% BDP, naslednje leto pa v višini 2.8% BDP.

Če bi fiskalni multiplikator znašal 1, bi to pomenilo, da se bo zaradi tega dodatnega varčevanja letos in naslednje leto v enaki meri zmanjšal tudi grški BDP (skupaj za 4.3% BDP). Če pa vzamete fiskalne multiplikatorje, ki jih je leta 2013 izračunal IMF (in ko se je opravičil za napačna priporočila vladam, naj zategnejo past in varčujejo) in ki znašajo okrog 1.5, pa bo dodatno objubljeno varčevanje grške vlade z letošnjimi ukrepi odneslo za 2.25% BDP, z ukrepi v letu 2016 pa še za 4.2% BDP. To dodatno zahtevano varčevanje s strani trojke bo torej odneslo še za okrog 6.4% BDP (ob tem, ko je BDP v zadnjih sedmih letih že padel za 25%).

Osnovni grški predlog sporazuma z upnicami (trojko) je torej za Grčijo zelo slab, saj bo še poglobil gospodarsko depresijo. Toda nasprotni, zadnji predlog trojke je še slabši, saj bo udaril po socialno najšibkejših in po turizmu kot daleč najmočnejši izvozni panogi.

Če grobo poenostavim, trojka zahteva znižanje izdatkov za pokojnine in nasprotuje dvigu davkov na dobiček ter zahteva dodatno obdavčenje turistične industrije prek višje stopnje DDV. Ali drugače rečeno, trojka bi stroške fiskalnega prilagajanja rada prevalila na socialno najšibkejše upokojence in na turistično industrijo, zaščitila pa bi rada dobičke korporacij. Slednje naj bi menda po mnenju trojke poslabšalo konkurenčnost gospodarstva. Kar je seveda neumnost, saj je dobiček računovodska kategorija in ga podjetja lahko prikažejo, kolikor želijo. Konkurenčnost grškega izvoznega gospodarstva je odvisna od višine plač in od višine DDV (ker se pri turizmu DDV ob izvozu storitev ne povrne). Plače so že padle za 20%, z dvigom stopnje DDV iz 6% na 23% pa bi to razliko v povečani konkurenčnosti turizmu izničili.

Takšnega sporazuma Grčija preprosto ne more in ne sme skleniti, ker ne bo rešil ničesar (razen plačil obrokov IMF in ECB), pač pa bo poslabšal situacijo in čez tri mesece pripeljal do enake situacije kot sedaj.

Grčija potrebuje predvsem zagon gospodarstva. Vsi ukrepi in vsi sporazumi bi se morali fokusirati predvsem na to, kako zagnati gospodarsko rast. To pa pomeni manj varčevanja, več investicij, bolj učinkovito pobiranje davkov in ukrepe za povečanje konkurenčnosti gospodarstva (administrativne poenostavitve, izboljšanje plačilne discipline). Grčija potrebuje Marshallov plan za gospodarsko obnovo.

2 responses

  1. V vašem blogu večkrat omenjate t.i. fiskalne multiplikatorje. Zanima me, koliko pa ti znašajo recimo za plače v javnem sektorju in za pokojnine?

  2. “Grčija potrebuje predvsem zagon gospodarstva. Vsi ukrepi in vsi sporazumi bi se morali fokusirati predvsem na to, kako zagnati gospodarsko rast. To pa pomeni manj varčevanja, več investicij, bolj učinkovito pobiranje davkov in ukrepe za povečanje konkurenčnosti gospodarstva (administrativne poenostavitve, izboljšanje plačilne discipline).”

    Ja. In EU denar jim kupuje čas, da se spravijo v red in to naredijo. Kaj torej čakajo? Mano z neba?

%d bloggers like this: