Kje so potencialne težave Pikettyjevega “Kapitala”

Kot sem napovedal, je knjiga Thomasa Pikettyja “Capital in the Twenty-First Century” postala globalni akademski hit, must-read. Ni ga relevantnega časopisa, ki ima vsaj kanček intelektualne podstati, da ne bi objavil recenzije knjige. Britanski The Economist vsak teden objavi analizo enega poglavja knjige. Pikettyjeve predstavitve knjige širom sveta so razprodane. Do zdaj sem prebral najmanj 20 različnih recenzij knjige in vse so “navdušene“. Navdušene nad preprosto izpovedno močjo preproste formule, ki jo je lansiral Piketty – “r > g“: kadarkoli v zgodovini je bila stopnja donosa kapitala (r) večja od stopnje rasti BDP (g), se je močno povečevala neenakost v korist lastnikov kapitala.

Nadaljujte z branjem

Vikend branje

O zlorabi teoretičnih modelov v ekonomiji in financah

In this essay I discuss how theoretical models in finance and economics are used in ways that make them “chameleons” and how chameleons devalue the intellectual currency and muddy policy debates. A model becomes a chameleon when it is built on assumptions with dubious connections to the real world but nevertheless has conclusions that are uncritically (or not critically enough) applied to understanding our economy. I discuss how chameleons are created and nurtured by the mistaken notion that one should not judge a model by its assumptions, by the unfounded argument that models should have equal standing until definitive empirical tests are conducted, and by misplaced appeals to “as-if” arguments, mathematical elegance, subtlety, references to assumptions that are “standard in the literature,” and the need for tractability.

Nadaljujte z branjem

Young Scholars Initiative scholarship with Financial Times

The Financial Times is supporting the Young Scholars Initiative by sponsoring scholarships to attend the Institute’s Human After All conference in Toronto, April 10-12.

The conference (click to see program) will examine the overwhelming economic impact of innovation on society. Panels will explore the successes and failures of economic systems in generating innovation, and the corresponding radical uncertainty engendered by the pervasive growth of innovation. The conference will address the critical role of banking and finance in the “innovation economy” and the most effective policy responses required in this brave new world.

Več info na Institute for New Economic Thinking

Kdo (ali kaj) znižuje javni dolg?

Glede javnega dolga obstaja v javnosti veliko ideoloških razprav, ki pa razen služenja populizmu nimajo pomembne substance. Splošno javno mnenje je, da je javni dolg in novo zadolževanje nekaj absolutno slabega, ker to pomeni višje davke. Toda nedavni poskusi z varčevanjem na silo, ki so poskušali na hitro znižati javne deficite, so naredili ogromno škode in praktično nobene koristi, saj so države zaradi varčevanja padle v recesijo in še bolj povečale javni dolg. Pri tem javnost rada pozablja, da je pomembna razlika med dolgom gospodinjstev na eni ter dolgom podjetij in držav na drugi strani. Gospodinjstva morajo poplačati dolgove, podjetja in države pa tega nikoli ne naredijo.

Države praktično nikoli absolutno ne znižajo javnega dolga, pač pa razmerje med javnim dolgom in BDP namesto njih zniža gospodarska rast. Samo hitra gospodarska rast lahko zares zniža visoke javne dolgove. Poglejte spodnje slike.

Nadaljujte z branjem

Slaba podjetja

Črt Kostevc

V zadnjih dveh tednih nas je razveselila uradna statistika. Najprej so na statističnem uradu kot iluzionisti iz klobuka potegnili gospodarsko rast v zadnjem četrtletju 2013. Pozneje je, vsled napovedi o gibanju izvoza, svojo napoved gospodarske rasti popravil tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki nam, prvič v zadnjih treh letih, spet obeta za prgišče evrov gospodarske rasti. Rast sama po sebi ne bo dovolj visoka, da bi nam pomagala izvleči slovenski gospodarski voz iz blata, v katerem je obtičal, četudi se napoved v celoti uresniči. Ima pa Umarjev »popravek« velik simbolni pomen. Namesto nadaljnjega krčenja naj bi namreč znova rasli in si dovolili sanjati celo o čem več v ne tako oddaljeni prihodnosti. Upanje je za trenutek triumfiralo nad realnostjo. * Nadaljujte z branjem

Vikend branje

Nenadni izbruh natančnosti BS, ki je oropala navadne ljudi

Odločbe Banke Slovenije (BS) o izrednih ukrepih za stabilizacijo trojice slovenskih bank so imele za neposredno posledico izbris vseh podrejenih obveznosti bank, ter tudi vseh lastniških naložb v vrednostne papirje treh bank. Po domače rečeno, odločbe BS so razlastile nič krive navadne smrtnike, ki so vložili svoje prihranke v obveznice bank ali ki so leta 2007 vložili svoje prihranke v javni izdaji delnic NKBM.

Toda odločbe BS so nenavadne, ker so (ob sicer precejšnji kolobociji z datumi) nenadoma izjemno natančne. Sumljivo natančne. Kot dokazuje Tadej Kotnik v Financah, je “BS pogoje za izbris vseh podrejenih obveznic NKBM “ujela” na četrti decimalki, za neizplačilo odškodnine razlaščenim imetnikom podrejenih obveznic NLB pa na tretji decimalki“.

Od kod nenadoma takšna izjemna natančnost BS? Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: