Nikoli ni šlo za Ukrajino

ZDA podpirajo Ukrajino pri vodenju hibridne vojne proti Rusiji … Namen je prizadeti Rusijo, držati nazaj Evropo, ugrabiti ‘zaveznike’ in ogroziti Kitajsko.(Lyle Goldstein)

Vojna v Ukrajini nikoli ni bila samo zaradi Ukrajine. Vedno je bila “večja od Ukrajine” in za apiracije ZDA, ki so večje od Ukrajine in “v mnogih pogledih večje od Rusije.” Ukrajina je mesto, kjer je Rusija potegnila črto v enopolarnem svetu, ki ga vodijo ZDA, in kjer so se ZDA odločile, da bodo bojevale bitko za hegemonijo. Ta bitka se sicer zdaj močno nanaša na Rusijo, dolgoročno pa na Kitajsko, ki je “najobsežnejši in resen izziv” hegemoniji ZDA.”

In his March 21 press briefing, State Department spokesman Ned Price told the gathered reporters that “President Zelenskyy has also made it very clear that he is open to a diplomatic solution that does not compromise the core principles at the heart of the Kremlin’s war against Ukraine.” A reporter asked Price, “What are you saying about your support for a negotiated settlement à la Zelenskyy, but on whose principles?” In what still may be the most remarkable statement of the war, Price responded, “this is a war that is in many ways bigger than Russia, it’s bigger than Ukraine.”

Nadaljujte z branjem

Evropa kot dvojni poraženec te geopolitične vojne

Novi The Economist prinaša tudi osvežen globalni strateški pogled na posledice sedanje geopolitične vojne. Ugotavlja to, na kar opozarjajo tisti, ki niso zaslepljeni z lastno ideologijo ali iz medijev inputiranim (bolje: amputiranim) pogledom na svet, ampak razmišljajo s svojo glavo: iz obeh velikih geopolitičnih vojn sedanjega trenutka bo kot luzer izšla Evropa. Prvič, sicer lepo in prav, da Evropa moralno in vojaško podpira Ukrajino ob tej ruski agresiji, toda iz te proxy vojne med Rusijo in ZDA, ki se odvija na ukrajinskih tleh, bo dolgoročno kot poraženec izšla Evropa. Zaradi visokih cen energentov bodo energetsko intenzivna podjetja svojo proizvodnjo premaknila v smeri ugodnejših cen energije in ob velikem trgu še dodatnih drugih spodbud (v Kitajsko in ZDA).Evropa se bo deindustrializirala in začela tako tehnološko kot gospodarsko zaostajati. Ob negativni demografiji bo na udaru model evropske socialne države.

In drugič, tudi iz trgovinske in tehnološke vojne, ki so jo proti Kitajski sprožile ZDA, bo spet dolgoročno kot poraženec izšla Evropa, ki vztraja pri pravilih WTO. S kršenjem slednjih ZDA nimajo težav. ZDA so zastavile izjemno protekcionistično zastavljene ukrepe proti Kitajski, ki pa prizadenejo predvsem evropske države. In sicer tako prepoved izvoza čipov, in še bolj opreme za proizvodnjo čipov, kot nekaj-sto-milijardne subvencije za začetek proizvodnje tehnoloških izdelkov (čipov) in energetske opreme (od solarjev, baterij do e-avtov) v ZDA. Mnoga evropska podjetja svojo proizvodnjo baterij že prenašajo v ZDA.

V The Economistu sicer apelirajo na bolj uravnotežen strateški pogled ZDA, in sicer da ZDA ne bi smele imeti strateškega interesa za črpanje evropskih naložb in da bi tudi evropska podjetja morala biti upravičena do ameriških energetskih subvencij. V članku je sicer veliko bullshittinga in apeliranja na obojestransko koristnost evroatlantskega zavezništva, ki pa je seveda brezpredmetno, saj gre v konkretnem primeru obeh geopolitičnih vojn izključno za soliranje ZDA in za izključno zasledovanje zgolj lastnega geopolitičnega in ekonomskega interesa. Evropa je tukaj zgolj v funkciji statista, ali če hočete – koristnega idiota. ZDA pobirajo vse koristi – tako v tej vojni v Ukrajini (z izvozom energentov v Evropo in deindustrializacijo Evrope) kot v vojni s Kitajsko, kjer bodo ZDA z nedovoljenimi subvencijami počrpale investicije perspektivnih evropskih podjetij.

Nadaljujte z branjem

Koliko ljudi izven Ukrajine bo ubila energetska kriza?

Putin v Ukrajini uporablja energijo oziroma miniranje energetske infrastrukture kot orožje za dosego svojih ciljev. Vendar pa višje cene energije zaradi ukrajinske vojne delujejo na podoben način kot orožje tudi v evropskih državah. Pri The Economistu so si zastavili logično vprašanje: koliko ljudi izven Ukrajine bo ubila ta energetska kriza?

Za oceno razmerja med stroški energije in smrtnimi primeri so izdelali statistični model, ki napoveduje, koliko ljudi umre na zimski teden v vsaki od 226 evropskih regij. Ta model je ugotovil, da je 10-odstotno zvišanje cen električne energije povezano z 0,6-odstotnim povečanjem števila smrti, ki so skoncentrirane med starejšimi in bolnimi. Če bodo zgodovinska razmerja med umrljivostjo, vremenom in stroški energije še naprej veljala (kar ni nujno), bi lahko število smrtnih žrtev zaradi energijskega orožja močno preseglo število vojakov, ki so doslej umrli v neposrednem boju v Ukrajini. Skupna umrljivost bo seveda najbolj odvisna od temperature. V primeru mile zime visoke cene energije ne bodo imele tako negativnega učinka na umrljivost kot v primeru ostrejše zime. Model kaže, da bi bilo v primeru blage zime povečanje števila smrti omejeno na okrog 32.000 nad zgodovinskim povprečjem (2000-2019), ostra zima pa bi lahko terjala skupno 335.000 dodatnih življenj v Evropi. Daleč največ v Italiji in Nemčiji. 

Winter deaths EU

Vir: The Economist

Nadaljujte z branjem

Rusija Ukrajino zavija v temo in mraz. Začetek mirovnih pogajanj ali bodo raje pustili skozi zimo trpeti desetine milijonov Ukrajincev?

Rusko uničevanje energetske infrastrukture, ki se je začelo po ukrajinskem napadu na ruski most na Krim, se stopnjuje. Ocene gredo v smer, da je uničene že med 40 in 50% celotne ukrajinske energetske infrastrukture, vendar pa Rusija dnevno ciljno s 100 do 200 raketami raketira preostale (še delujoče ali že popravljene) ključne energetske objekte, zaradi česar grozi, da bo Ukrajina kmalu v celoti pogreznjena v temo in mraz. Sledi humanitarna katastrofa največjih razsežnosti, Bloomberg špekulira z eksodusom ukrajinskih beguncev proti Zahodu, največ seveda v Poljsko in Nemčijo. Da o posledicah pomanjkanja energije, visokih cen energije, visoke i nflacije in recesije ter pritoka milijonov migrantov za Evropo ne govorimo. Za ZDA to ni problem, ZDA so daleč in prodajajo svojo nafto in plin Evropi po visokih cenah. Za Ukajino in Evropo pa ta vojna postaja eksistencialen problem.

Putin to počne z namenom Ukrajino prisiliti v mirovna pogajanja z “realističnimi” izhodišči. Zelenski vztraja pri popolnem umiku Rusije iz zasedenih ozemelj, vključno s Krimom ter povrnitvijo prvotnega stanja. Ob takšnih izhodiščih seveda sploh ne more priti do začetka pogajanj, kar pomeni, da je Zelenski pripravljen žrtvovati hudo humanitarno katastrofo in precejšnje število človeških življenj za dosego maksimalnih zahtev, za katere je jasno, da ne morejo biti sprejete s strani nasprotne strani. Jasno je, da je Rusija agressor v tej vojni (ne glede na to, da gre dejansko za proxy vojno z ZDA), vendar ali je s strani Zelenskega res treba žrtvovati milijone nedolžnih življenj za cilj, ki pod nobenimi pogoji ne more biti izpolnjen?

Poveljnik ameriških sil general Mark Milley je bil v svoji uradni izjavi zelo jasen, da verjetnost, da bi Ukrajina vojaško potisnila ruske sile iz zasedenih ozemelj “any time soon”, ni zelo visoka. Zakaj torej vztrajati pri tako nemogočih zahtevah, ko se začenja 3 do 4 mesece zime, trpljenja, gladovanja, zmrzovanja in umiranja civilnega prebivalstva?! Mar ni smiseln in nujen večji politični realizem, da rešimo življenja civilistov? Ali pa so Zelenski, njegovi zahodni (politični in vojaški) sponzorji ter zahodni liberalno-libertarni idealisti pripravljeni žrtvovati milijone nedolžnih življenj?

Kot pravi poveljnik ameriških sil general Milley, obstaja politična možnost za rešitev te vojne, medtem ko pozitivne vojaške rešitve, ugodne za Ukrajino, ni na vidiku.

Nadaljujte z branjem

Zakaj se ameriška inflacija ohlaja? Pomen “shelter inflacije”

Izbruh inflacije v ZDA lani je bil nekoliko drugačen kot v Evropi. Ameriška inflacija je bila bolj hipna in pretežno povpraševalne narave. Medtem ko je v Evropi za 2/3 inflacije odgovorna rast cen energentov in hrane, za polovico preostale inflacije pa drugi ponudbeni dejavniki (ponudbeni dejavniki skupaj tvorijo 80 do 85% porasta ravni cen v evro območju letos), pa so v ZDA energenti in hrana prispevali le 30 do 40% k porastu inflacije, vsi ponudbeni dejavniki skupaj pa dobro polovico. Hkrati pa ameriška inflacija še dodatno specifična zaradi posebne komponente, in sicer t.i. “shelter inflacije”. Preprosto povedano, gre za komponento v indeksu cen življenjskih potrebščin, ki se nanaša na strošek najemnin. Ta komponenta prispeva 30% k indeksu cen življenjskih potrebščin oziroma pomeni 40% temeljne inflacije (ko iz indeksa cen odstranimo volatilne cene energentov in hrane).

V ZDA so najemnine zelo pomemben dejavnik inflacije, ker velik del prebivalstva najema stanovanje, hkrati pa uradna metodologija izračuna indeksa cen življenjskih potrebščin ob dinamiki cen dejanskih najemnin upošteva tudi implicitno najemnino za lastniška stanovanja, čeprav je lastniki ne plačujejo (podobno je v metodologiji izračuna BDP). In zakaj so te najemnine tako pomembne za dinamiko inflacije v zadnjem letu in pol? Zato, ker je v času epidemije veliko zaposlenih začelo delati od doma, povpraševanje po najemnih stanovanjih se je močno povečalo in s tem tudi najemnine, ameriški urad za statistiko (BLS) pa je rast najemnin seveda pripisal tudi lastniškim stanovanjem.

V zadnjih nekaj tednih se je s tem fenomenom “shelter inflacije” ukvarjala plejada najboljših ameriških ekonomistov. No, dobra novica je, da se je zaradi tega, ker se je veliko ljudi vrnilo nazaj v pisarne, povpraševanje po najemnu zmanjšalo, s tem pa so padle tudi najemnine. Zato bo ameriška inflacija dobila dodatni negativni pospešek navzdol in na inflacijo bomo (najbrž) spet lahko začeli gledati kot na prehodni pojav zaradi post-kovidnega odpiranja gospodarstev.

Spodaj je dobra poljudna razlaga Paula Krugmana.

Nadaljujte z branjem

Gen. Mark Milley: Can Ukraine push out Russia? Militarily, probability is not high

Poveljnik ameriških sil general Mark Milley je zelo jasen, da verjetnost, da bi Ukrajina vojaško potisnila ruske sile iz zasedenih ozemelj “any time soon”, ni zelo visoka. Obstaja pa politična možnost za to. Pogajati se je treba, ko je nasprotnik šibek. Ruska vojska naj bi doživela velike izgube v zadnjih mesecih, zato je primeren čas za pogajanja zdaj. Čez zimo se bodo ruske sile okrepile in vkopale.

Tako pravi stroka. S katero pa se ne strinja politika – Bidenova administracija.

Bryan Adams – Cuts Like A Knife

Se splača iti na koncert “kao rokerja”, ki ima le štiri poslušljive pesmi (Cuts like a knife, Straight From the Heart, Run to you, Summer of 69)? Od tega sta prvi dve iz leta 1980, drugi dve pa iz 1984! Pa roker Bryan Adams, ki je v bistvu šminker z večino pesmi za na poletne terase hrvaških hotelov.

Ne, itak, da se ne splača. Pa vseeno peljem ženo na njegov koncert. Zakaj? Po tej koroni in lockdownih smo lačni koncertov in špricanja adrenalina. As simple as that. Bruce Springsteen je naslednji.

Cenovna kapica na plin je joke. In dobro, da je tako

Glede na to, kako se je kuhala ta juha s plinsko cenovno kapico, ki ne ustreza vodilni državi v EU (Nemčiji) in  bi bila škodljiva tudi za slovensko industrijo, je bilo jasno, da ta čorba ne bo užitna. Glede na to, da so cenovni kapici nasprotovale najmočnejše države v EU, predlog ni imel nobene možnosti za uspeh, vendar pa je Evropska komisija po dolgih mesecih priprav predloga morala formalno od sebe dati nek predlog, da v javnosti ne bi izpadla kot brezzobi tiger. Zato je včeraj Evropska komisija predlagala omejitev veleprodajnih cen plina za mesec vnaprej na 275 evrov za megavatno uro. Zgornja meja pa bi veljala samo, če bi bile cene nad to ravnijo dva tedna in bi bile za več kot 58 evrov na MWh višje od povprečne cene utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) za 10 dni.

Ta predlog je seveda joke, saj bi se cenovna kapica aktivirala zgolj v izjemno ekstremnih razmerah, ko bi cene plina zares eksplodirale in ostale na tej ravni 2 tedna in če ne bi bilo cenovno ugodne alternative s strani UZP. Ta kapica se ne bi aktivirala tudi letošnje poletje, ko so cene plina kratkoročno poskočile nad 300 evrov na MWh.

Plinska kapica 2022-11-23

Vir: Finance

Nadaljujte z branjem

The wage price spiral refuted

Za die-hard konzervativce: plačno-inflacijska spirala empirično ne obstaja, ni nobene empirične potrditve zanjo. Ever. Torej, policy-makerji, nehajte zlorabljati ta termin. Kajti pravi namen zlorabe tega termina ni skrb pred inflacijo, ampaka zaščita visokih dobičkov za lastnike kapitala.

“Moreover, “A general rise in the rate of wages will result in a fall of the general rate of profit, but not affect the prices of commodities.” In other words, wage rises are much more likely to lower the share of income going to profits and thus eventually lower the profitability of capital. And that is the reason capitalists and their economist prize-fighters oppose wage rises. The claim that there is a wage-price spiral and that wage rises cause price rises is an ideological smokescreen to protect profitability.”

Michael Roberts Blog

Do ‘excessive’ wage rises lead to rising inflation and thus drive economies into a wage-price spiral? Back in 1865, at the International Working Men’s Association, Marx debated with IWMA Council member Thomas Weston. Weston, a leader of the carpenter’s union, argued that asking for increased wages was futile because all that would happen would be that employers would put up their prices to maintain their profits and so inflation would quickly eat into purchasing power; real wages would stagnate and workers would be back to square one because of a wage-price spiral.

Marx responded to Weston’s argument firmly. His reply, which was eventually published as a pamphlet, Value, Price and Profit, was basically as follows. First, “wage rises generally happen in the track of previous price rises” – it’s a catch-up response, not due to ‘excessive’ and unrealistic demands for higher wages by workers. Second, it is not wage…

View original post 1,265 more words

Zablode evropske energetske politike

Drago Babič

Evropska unija je energijo obravnavala kot običajno blago, prosto dostopno na svetovnem trgu. Realnost je drugačna.

Vojna v Ukrajini in obojestranske ekonomske sankcije, ki so sledile, vključno s prekinitvijo dobav zemeljskega plina iz Rusije, so razgalile šibkosti Evrope v oskrbi z energijo. Te niso le posledica vojne, zanje je odgovorna predvsem Evropska unija sama, saj že vrsto let vodi zgrešeno energetsko politiko. Vojna je te napake izpostavila in še povečala njihove negativne posledice. Katere so te napake?

Razvoj človeštva je bil vedno neposredno povezan z energijo, ki jo je imel človek na razpolago. Do poznega srednjega veka je človek koristil relativno šibke vire – les, veter in sonce, zato je bil napredek počasen. Večja uporaba energijsko bogatejših fosilnih virov, najprej premoga, nato nafte in plina, pa je omogočila najprej s parnim strojem, nato z elektrifikacijo in motorji na notranje izgorevanje ter v zadnjih letih z informatizacijo kontinuirano industrijsko revolucijo. Proizvodnja umetnih gnojil na osnovi fosilnih virov je bistveno povečala proizvodnjo hrane, kar je po svetu odpravilo lakoto. Pospešen razvoj človeštva v zadnjih dvestopetdesetih letih je bil neposredno odvisen od množične uporabe bolj koncentrirane energije v obliki fosilnih goriv. Obilo energije je pomenilo rast in razvoj, njeno pomanjkanje pa lakoto in nazadovanje.

Za razvoj posameznih držav je bilo ključno nemoteno razpolaganje z naravnimi energetskimi in drugimi surovinskimi viri, ki so neenakomerno porazdeljeni po svetu. Zato je postalo pomembno, kdo ima te vire v lasti in jih nadzoruje. Glavni razlog za izbruh vojn v zadnjih sto letih je bil ravno spopad za energetske vire, predvsem nafto. Večina držav, zlasti večjih, ki se pomena energije zavedajo, ima polvojaško, geopolitično strategijo oskrbe z energijo. Pospešujejo domačo proizvodnjo in tam, kjer za to nimajo možnosti, vzpostavljajo strateška, tudi vojaška zavezništva z dobaviteljicami energentov ali vodijo vojne za nadzor nad energetskimi viri.

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: