Odvisno od tega, kako hitro bo Trumpova administracija sposobna prebaviti iranske zahteve, jih sprejeti in zagovarjati pred ameriško javnostjo. Kajti iranske oblasti se ne bodo pogajale o premirju, pač pa o končni rešitvi.
Kako velik naftni šok je pred nami?
Seveda tega nihče ne ve. Velikost šoka je odvisna predvsem od dveh komponent: od tega, kako velik je dnevni izpad nafte in kako dolgotrajen bo šok. Torej, velikost naftnega šoka je odvisna od tega, koliko izgubljene nafte skozi Hormuško ožino je mogoče nadomestiti iz drugih virov, in kako dolga bo vojna. Od tega bo odvisno, kako visoka bo cena nafte in kako dolgo bo vztrajala na zelo visoki ravni.
Prvo je bolj ali manj znano. Skozi Hormuško ožino je bilo dnevno transportiranih 20 milijonov sodčkov nafte (mb/d), kar je nekaj manj kot 20 % globalne dnevne porabe nafte. Ocene International Energy Agency (IEA) kažejo, da je zelo kratkoročno mogoče s preusmeritvijo transporta po alternativnih cevovodih (zlasti savdskem sistemu Abqaiq–Yanbu proti Rdečemu morju in cevovodu UAE proti Fujairahu) nadomestiti približno 3,5–5,5 milijona sodov na dan, kar pomeni približno 18–28 % nekdanjega toka skozi ožino. Dodatno kratkoročno stabilizacijo trga lahko zagotovijo tudi strateške naftne rezerve držav članic IEA, ki skupaj presegajo 1,2 milijarde sodov javnih rezerv ter približno 600 milijonov sodov industrijskih obveznih zalog, vendar njihovo sproščanje zahteva čas in logistične zmogljivosti (zamik med 10 in 14 dni). Vendar, če preračunamo, to pomeni, da bi vse javne strateške rezerve držav članic International Energy Agency teoretično pokrile približno 12 dni globalne porabe nafte, če bi bile sproščene naenkrat. V praksi je njihov učinek daljši, ker se rezerve sproščajo postopno (npr. 2–5 milijonov sodov na dan) in so namenjene predvsem stabilizaciji trga in ublažitvi šokov v dobavi, ne pa popolni zamenjavi svetovne proizvodnje.
Zato lahko v prvih dneh po motnji fizično nadomestimo le približno petino do dobro četrtino tokov skozi Hormuz, medtem ko preostali izpad blažijo predvsem postopna sproščanja rezerv in prilagoditve globalnih dobavnih tokov (IEA). Torej daljše zaprtje Hormuške ožine pomeni, da bi, dokler trajajo strateške rezerve, efektivno dnevno zmanjkalo najmanj 10 do 12 mio bl/d nafte oziroma 10 do 12 %. Če to primerjamo z dosedanjimi naftnimi šoki, spodnja slika kaže, da bi ta izpad pnudbe nafte predstavljal večji globalni šok kot oba naftna šoka iz 1970-ih (1973, 19779).
V sliko sem dodal cene nafte v stalnih cenah (iz leta 1970), da dobimo pravo predstavo glede sedanje višine cen nafte. In kot kaže slika, sedanja raven cen nafte, popravljena za inflacijo, še ne odraža naftnega šoka, ki se je zgodil z zaprtjem Hormuške ožine. To pomeni, da trgi podcenjujejo ta šok oziroma čakajo na čudežno objavo Donalda Trumpa na njegovem Truth Social, da je njegova “ekskurzija” končana, in da bo potem vse, kot je bilo prej.
Najbolj škodljiva ženska v Evropi
Ta ženska, ki opravlja funkcijo predsednice Evropske komisije, najvišjo politično funkcijo v EU, je po 5-letnem mandatu, katerega eden glavnih ciljev je bilo preganjanje jedrske energije v korist solarnih panelov in vetrnic, ponovno odkrila jedrsko energijo. Za katero nenadoma pravi, da “deluje ves čas” in “daje električno energijo skozi celotno leto”. Na samo tisto osmino časa, ko sije sonce.
Pozabila je še reči, da je jedrska energija nekajkrat cenejša od solarne (merjena s sistemskimi LCOE) in okrog 10-krat manj ogljično intenzivna od solarne. In pozabila je reči, da je cela dosedanja zgodba glede net zero z obnovljivimi viri popolna norost brez elementarne znanstvene osnove.
In ta ženska je pred tem, preden je začela ssveto vojno proti jedrski energiji, pred 16 leti v nemškem parlamentu glasovala za zaprtje jedrskih elektrarn (glejte spodaj).
Kako lahko subjekt s takšno mentalno kapaciteto in obremenjen s tako velikimi strateškimi napakami, ki so nemško državo stale do sedaj več kot 700 milijard evrov, vodi Evropsko unijo?!
Zakaj se Irana ne da zaustaviti: Mozaična, decentralizirana vojaška struktura
Iran is not on a suicide mission. It is on autopilot. And nobody in Tehran can reach the controls.
In 2003, Major General Mohammad Ali Jafari watched the United States decapitate Saddam Hussein’s centralised command structure in three weeks. He spent the next four years at the IRGC Strategic Studies Centre designing a military architecture that could never be decapitated. In September 2007, he was appointed IRGC Commander and immediately restructured Iran’s entire military into 31 autonomous provincial commands, one per province, each with independent headquarters, command and control, missile and drone arsenals, fast-attack boat flotillas, integrated Basij militias, pre-delegated launch authority, stockpiled munitions, and sealed contingency orders. The doctrine was built for one scenario: the death of the Supreme Leader.
That scenario arrived on 28 February 2026. The doctrine activated within hours. It has been running ever since.
The question nobody has asked is whether anyone inside the Islamic Republic can turn it off.
No. The reason is constitutional.
Ne pričakujte hitrega konca vojne
Vsi bi radi hiter konec vojne. Vsi bi radi, da jo konča Trump z eno izjavo na svojem družbenem mediju. Vendar Trump nima v rokah teh kart. Vojna se bo končala, ko se bo tako odločilo iransko vodstvo. Po iranskih pogojih. Sicer bo Hormuz ostal zaprt, globalno gospodarstvo pa padlo v globoko krizo in inflacijo.
Iran’s Parliament Speaker just killed the ceasefire.
Mohammad Bagher Ghalibaf, March 10: “We are certainly not seeking a ceasefire. We believe the aggressor must be struck in the mouth. We will break this cycle of war, negotiation, ceasefire, war.”
This arrives the same day the Wall Street Journal reports Trump’s advisers privately urging an exit. Oil crashed from $119.50 to below $91. The market exhaled. Iran’s second most powerful elected official just told the world the exhale was premature.
Here is what every actor is actually doing while the ceasefire dies.
The IRGC launched Wave 33 this morning. One-ton warheads on Kheibar Shekan missiles targeting Tel Aviv and the Fifth Fleet. Codenamed “Labbayk ya Khamenei” for a Supreme Leader who has not spoken and may not be conscious. General Mousavi announced no warhead below one ton from this point forward. Thirty-one autonomous provincial commands continue firing without central orders. The doctrine does not need a ceasefire because it was built to function without one.
Seven P&I clubs, Gard, Skuld, NorthStandard, Steamship Mutual, American Club, Swedish Club, London P&I, covering 90% of global tonnage, cancelled war-risk cover on 5 March under Solvency II. Zero have reinstated. Hormuz crossings collapsed from 138 daily vessels to approximately 2. Premiums surged from 0.05% to 1-3% of hull value. The DFC’s $20 billion backstop has produced zero confirmed large-scale VLCC transits. Force majeures have cascaded from QatarEnergy to Saudi Aramco to Kuwait Petroleum to Bapco to Aluminium Bahrain to Yeochun NCC Korea to Formosa Taiwan to PCS Singapore to SCC Rayong Thailand. The naphtha-to-polyethylene chain feeding Asian manufacturing is broken. Ghalibaf’s rejection ensures it stays broken.
Severna Koreja je imela prav glede jedrskega orožja
Včerajšnji članek iz platforme Francisa Fukuyame. Naslov je njihov. Članek ima v nadaljevanju le dve večji napaki. Prvič, Budimpeštanski sporazum Ukrajini ni vzel jedrske zaščite, ker je bila Ukrajina zgolj lansirna rampa za ruske jedrske rakete, kontroler je bil v ruskih rokah. Podobno velja danes za Belorusijo. In drugič, Severna Koreja – za razliko od Izraela – nikogar ne napada. Že 75 let.
In 2003, Libyan leader Muammar Gaddafi agreed to dismantle his nascent nuclear weapons program in exchange for the West’s promises of sanctions relief and integration into the international community. Less than a decade later, in 2011, he found himself hiding in a drainage pipe with his golden pistol after NATO forces bombed his convoy. Gaddafi was dragged out of that tunnel by NATO-backed Libyan rebels, beaten, and executed for the world to see.
In Pyongyang, Kim Jong Un was taking notes. Throughout the 1990s and early 2000s, the West treated Kim Jong Un’s father, Kim Jong Il, as a comic book villain: a cognac sipping madman who reportedly claimed to have invented the hamburger and shot 38 under par on his first ever round of golf. The madman narrative about the safari suit-wearing cult leader was comfortable for the West: it allowed them to dismiss him as a relic of the past, a man stuck in time with a starving population destined to depose him.
That comfort is now gone when it comes to North Korea, and with it comes an indictment of the entire rules-based international order. The Kim dynasty has been vindicated—not morally, not ethically, but strategically. As the global security architecture of the post-Cold War era fractures under the weight of Russia’s invasion of Ukraine, China’s expansionist ambitions, and America’s reckless and illegal international military interventions, the Kims’ absolute refusal to denuclearize looks more and more sensible by the day.
Ted Postol (MIT): Zakaj je zahodna protiraketna obramba povsem neuporabna in zakaj se težave za ZDA poglabljajo
Medtem ko Trump bojuje vojne, Xi zmaguje mir
To dejstvo vsi pozabljajo: Nemčija je povzročila dve svetovni vojni, da bi zavzela svet in obe je grdo izgubila, zmagala pa je v miru s prosto trgovino in s svojo industrijo zavzela svet.
Kitajska ima podobno strategijo – medtem ko ZDA bojujejo neskončne vojne, da bi obdržali nadzor na d svetom, Kitajska zmaguje v miru prek proste trgovine. Kitajska partija je pravkar objavila nov 5-letni razvojni načrt (15-tega po vrsti), ki je posvečen razvoju. V njem se pojem umetna inteligenca pojavlja 50-krat, vojna pa niti enkrat. Kitajska bo z mirom in prosto trgovino izrinila vse, niti enega strela ji ne bo treba izstreliti za pridobitev statusa globalne gospodarske dominacije.
Kitajski vojni načrt je mir in razvoj. Če bi se ZDA in EU posvetila miru in razvoju, namesto vojnam in poskusom obvladovanja sveta prek sile, bi morda še imeli kakšno možnost proti Kitajski. Tako pa zgolj izčrpavata svoje mentalne in finančne resurse.
While the United States spends billions bombing Iran and the world watches oil prices crash, China just published the most consequential economic document of the decade. Nobody is paying attention. That is the point.
The 15th Five-Year Plan, unveiled at the National People’s Congress on 5th March, is 141 pages. It mentions artificial intelligence over 50 times. It targets 70% AI penetration across the Chinese economy by 2027 and 90% by 2030. It designates humanoid robotics as a core pillar industry with output doubling over five years. It commits to space-Earth quantum communication networks, nuclear fusion timelines, and brain-computer interfaces. It sets AI-related industries at a target value exceeding 10 trillion yuan, approximately $1.38 trillion. And it declares “extraordinary measures” for rare earths and semiconductor self-reliance.
This is not an economic plan. It is a war plan for a war the United States is not fighting because it is too busy fighting the wrong one.
Kako je Iran na Bližnjem vzhodu “oslepel” ZDA in Izrael – za telebane
Endgame vojne proti Iranu
Trump je včeraj v svojem tipičnem slogu razglasil “predčasno” zmago v vojni proti Iranu. Že ure pred tem so ameriške sile dobile ukaz za evakuacijo iz vojaških baz v Zalivu, ameriški leteči tankerji pa so odleteli proti Evropi. Kar je lahko znak ameriškega enostranskega umika ali pa prihajajoče jedrske eskalacije.
Toda čeprav je Trump razglasil zmago in ukazal svojim silam pot domov, se vojna z Iranom ni končala. Vojna se bo končala, ko se bo za to odločil Iran. Kakšen bo endgame te vojne?
Endgame lahko povzamemo v štirih alinejah:
- popoln umik ZDA iz zalivskih držav,
- prihod Kitajske kot strateškega partnerja zalivskih držav,
- Iran bo dobil “pravico do atomske bombe” in sankcije proti njemu bodo ukinjene,
- uničenje Izraela.
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.