Okrogla miza “Na sledi denarju”

Naslednji teden v Sloveniji poteka Teden ozaveščanja o prevarah. Med drugim bo v ponedeljek ob 18. uri na Ekonomski fakulteti potekal dogodek “Mladi in korupcija”.

Zvečer ste vabljeni na okroglo mizo “Na sledi denarju” z eminentnimi gosti. Uvod v okroglo mizo bo premiera študentskega kratkega filma “Volk s Trga Republike”.

Kdaj: 18. novembra 2019 ob 17. uri

Kje: Lila dvorana, Ekonomska fakulteta.

Program:

  • 17.00 Premierno – Slovenski “Volk s Trga Republike”
  • 17.20 Mladi in korupcija; nagovor: dr. Sandra Damijan
  • 17.30 Nezakonito pridobljen denar – koliko izgubljamo na letni ravni?
  • 18.00 Okrogla miza “Na sledi denarju”, z udeleženci (Lidija Hren, vodja ExtraVisor preiskovalne skupine pri TV Slovenija , Boris Štefanec, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije RS, Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča RS , Goran Novković, izvršni direktor SBC- Klub slovenskih podjetnikov)

Diskusijo bo vodila dr. Sandra Damijan, predsednica slovenskega odseka Združenja preizkušenih preiskovalcev prevar – ACFE. Dogodek bo potekal v slovenskem jeziku

Dogodek bo trajal do 19.30 ure, nato pa bo sledilo druženje. Svojo udeležbo na dogodku nam, prosimo, potrdite tukaj.

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite. Kotizacije ni.

Recruiting in možnost zaposlitve na EIB

Priložnost za študente, ki jih zanima delo v Evropski investicijski banki in za kasnejši karierni razvoj.

Predstavniki Evropske investicijske banke (EIB) vabijo študente Ekonomske fakultete na predstavitev Poletne šole EIB, ki jo organizirajo v Luksemburgu in možnosti zaposlitve na EIB. Na srečanju bodo s svojimi izkušnjami z udeležbo na Poletni šoli EIB sodelovali tudi študenti Ekonomske fakultete.

Kdaj: Ponedeljek, 18. november 2019, 10. 00 – 11. 30

Kje: Predavalnica P-119 (MBA predavalnica)

Kdo: Predstavniki Evropske investicijske banke, alumni EIB poletne šole z Ekonomske fakultete, predstavniki Ekonomske fakultete

Več informacij na spletni strani Ekonomske fakultete.

Alenka Bratušek razumno o gradnji drugega tira

V intervjuju v Večeru je Alenka Bratušek o vsebunskih temah sicer povedala veliko stvari, s katerimi se ne ali le delno strinjam. Glede prvega bloka NEK je denimo rekla, da bi ga po zaključku življenjske dobe nadomestila z obnovljivimi viri, kar je glede na razvoj tehnologije in (ne)razpoložljivost naravnih virov v Sloveniji (omejene možnosti gradnje hidroelektrarn) seveda povsem nemogoče ali v najboljšem primeru na ravni znanstvene fantastike. Iz česar tudi sledi njena skepsa glede gradnje drugega bloka NEK in pomanjkanje rešitev za obdobje, ko bomo “upokojili” tako NEK 1 kot TEŠ 6. Je pa ostala “odprta za številke”, ko bodo pripravljene.

No, glede gradnje infrastrukture pa je bila Bratuškova bistveno bolj informirana in razumna in se lahko z njo večinioma strinjam.

Pri drugem tiru, kronskem projektu vašega ministrovanja, zapletom ni videti konca. Kje smo zdaj?

“Poleg drugega tira je pomemben infrastrukturni projekt tudi tretja razvojna os. Pri drugem tiru se gradijo dostopne ceste in se po 20 letih stagnacije tudi v naravi vidijo veliki premiki. V državnem zboru je poroštveni zakon za oba projekta, ki bo dokončno zaprl finančno konstrukcijo drugega tira. Kar se tiče projekta Glinščica, pa bi si želela, da Državna revizijska komisija takoj odloči, ali ima najcenejše podjetje potrebno referenco. Najbolj vesela bi bila, da bi viadukt Glinščica dobili za 8,5 milijona evrov. Če ta referenca ni okej, pa naj komisija to takoj pove, da lahko gremo v nov razpis. Tukaj imam jaz kot ministrica zvezane roke.”

Nadaljujte z branjem

Cepljenje proti gripi ali norčevanje javnega zdravstva iz nas?

Stanko Štrajn

Te dneve smo iz javnih objav razbrali opozorila pristojnih organov našega zdravstva, da se je pred prihajajočo sezono možnih epidemij gripe pametno cepiti in tako preventivno poskrbeti za svoje zdravje in s tem tudi sodelovati pri nižanju stroškov javnega zdravstva. Kdor zboli za gripo, najmanj kakšen teden poležava doma namesto da bi delal, delodajalec plača bolniško, oboleli pa pije čaje, golta lekadole, aspirine, liže septolete in različne pastile, trpi glavobol, vročino in se nasploh cel teden ali več slabo počuti. Če se kaj zaplete, lahko dobi še pljučnico, vnetje srčne mišice, bronhitis, drisko in tako naprej. Nedvomno je nasvet, da se je pametno cepiti, zares dobronameren in še posebej priporočljiv za ostarele osebe, ki se imajo po 65. letu starosti pravico cepiti na račun zdravstvenega zavarovanja.

Danes dopoldne sem poklical v zdravstveni dom Fužine, kjer imam izbrano zdravnico. Uspel sem na telefon priklicati referenčno sestro, ki me je razveselila z informacijo, da je cepljenje možno prav danes v petek od 13. do 18. ure v zdravstvenem domu Fužine. Vljudno sem sestro prosil za nasvet, kdaj mi svetuje da pridem v zdravstveni dom, da bo čakanje na cepljenje čim krajše. Žal mi referenčna sestra ni vedela svetovati, zvijačno pa mi je zamolčala resnico, do katere sem se dokopal po tem, ko sem nekako ob pol drugi uri popoldne prišel v zdravstveni dom v veselem pričakovanju, da se bom uspel cepiti proti hudi nadlogi gripi.

Nadaljujte z branjem

Kaj nam prinaša nov proračun?

Bine Kordež

Letošnji državni proračun bo imel sicer nižji presežek kot so znašali rekordni lanski rezultati, a še vedno solidnih 150 mio evrov (takšna je okvirna ocena ministrstva za finance, ki jo potrjujejo tudi dosedanja gibanja). Lanskih 537 mio evrov presežka je bil tudi rezultat enkratnih dividend NLB (270 mio evrov) ter menda tudi zadržanih izplačil iz EU iz leta poprej. Teh dodatnih virov letos ni in pod črto bi naj brez tega letos torej v proračunu ostala približno podobna številka kot lani.

Seveda pa primerljiv končni rezultat ne pomeni nujno, da je tudi struktura prihodkov in odhodkov podobna. V tekočih gibanjih prihaja namreč do kar pomembnih sprememb, ki jih je zanimivo pogledati. V priloženi tabeli in komentarju je navedeno nekaj večjih odstopanj letošnjega leta od dogajanj v 2018, dodatno pa je še prikaz, kakšne spremembe prinaša rebalans proračuna za naslednje leto. V 2020 naj bi bil proračunski presežek zopet višji in zanima me, od kje ti dodatni viri ali učinki varčevalnih ukrepov.

Nadaljujte z branjem

Ameriški državni udar v Boliviji. Litij press

Lekcije Hjalmara Schachta, čudodelnika, ki je zaustavil nemško hiperinflacijo in dvignil nemško gospodarstvo iz depresije

Večina ekonomistov še nikoli ni slišala za Hjalmara Schachta, nemškega čudodelnega gospodarstvenika in ekonomista, ki je z eno potezo z uvedbo paralelne valute v roku enega tedna zaustavil nemško hiperinflacijo (1923), desetletje kasneje pa z inovativnimi obveznicami, vezanimi na obseg proizvodnje, financiral obnovo nemškega gospodarstva po globoki depresiji. Schacht je bil po Johnu M. Keynesu najbrž eden najbolj inovativnih praktičnih ekonomistov. Na žalost se ga zaradi vloge kot guvernerja nemške Reichsbanke in ministra za gospodarstvo v času Hitlerjevega režima in čeprav se je s Hitlerjevo politiko razšel že leta 1939 in bil deportiran v Dachau, zgodovina  ne spominja rada.

Spodaj je nekaj odlomkov iz dveh virov o njegovih dosežkih ter o lekcijah njegovih MEFO obveznic za sedanji čas prenizkih investicij in mizerne rasti v razvitih članicah EU. Če koga zanima več, na Amazonu prodajajo tudi njegovo avtobiografijo “Confessions Of The Old Wizard: The Autobiography Of Hjalmar Horace Greeley Schacht“.

Despite the blemish on his record, in November 1923, Schacht became currency commissioner for the Weimar Republic and participated in the introduction of the Rentenmark, a new currency the value of which was based on a mortgage on all of the properties in Germany.[10] Germany entered into a brief period where it had two separate currencies: the Reichsmark managed by Rudolf Havenstein, President of the Reichsbank, and the newly created Rentenmark managed by Schacht.

After his economic policies helped battle German hyperinflation and stabilize the German mark (Helferich Plan), Schacht was appointed president of the Reichsbank at the requests of president Friedrich Ebert and Chancellor Gustav Stresemann.

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: