So prebivalci zrelih demokracij tepci, ker se množično cepijo proti Covid? Ne, le bolj zreli so

Trendni porast okužb že drugi teden zapored ponovno razgalja dejstvo, da se velik del slovenskega prebivalstva noče niti cepiti proti Covid, niti noče omejitvenih ukrepov (PCT pogoja), še mask ne želi nositi. Ker je to poseg v njihove državljanske pravice. Višek sprevrženosti pa je, da se nekateri anticepilci in borci za svoje lastne državljanske pravice izseljujejo iz države, kjer je predvsem zaradi njih precepljenost nizka, uvedba zaščitnih in omejitvenih ukrepov pa zaradi tega toliko bolj nujna, ter pošiljajo selfije z letala, kjer edini sedijo brez mask in iz “nove domovine”, kjer oznanjajo svojim sledilcem, kako je super živeti v državi, kjer ni nobenih omejitvenih ukrepov. Jasno, bedaki, ker ste se preselili v državo, kjer so se ljudje prostovoljno več kot 80-odstotno precepili. Drugi so se prostovoljno cepili, da lahko naši anticepilci tam “dihajo svobodni zrak”. To je res višek sprevrženosti. Skrajno perverzna oblika free-riderstva.

Glavni argument anticepilcev (če zanemarimo njihov anti-attitude do vsega, razen do njihovih osebnih pravic) je, da se ne želijo cepiti proti ekperimentalnemu cepivu in da ne želijo vnašati v svoje telo nepreizkušenih in potencialno škodljivih snovi, ker bi radi živeli tudi še čez 10 let.

Kot lahko vidite v spodnji sliki, so se – ne glede na te zadržke glede novega in “nepreizkušenega” cepiva – prebivalci zrelih demokracij (zahodnih držav EU) množično cepili, medtem ko se velik del prebivalcev držav z mlado demokracijo (nove članice EU) ne želi cepiti. So torej prebivalci zrelih demokracij tepci, ker se množično cepijo proti Covid? Ne, pač pa niso bolj zrele samo njihove demokracije, ampak so tudi prebivalci osebnostno bolj zreli. Odgovorni.

Nadaljujte z branjem

Shutdown

Michael Roberts Blog

Adam Tooze has a new book out, Shutdown.  Tooze is the liberal left’s current favourite historian.  His previous book, The Wages of Destruction,  won the Wolfson Prize for History and the Longman-History Today Book of the Year Prize. He has taught at Cambridge and Yale and is now Kathryn and Shelby Cullom Davis Professor of History at Columbia University.  He is a prolific writer of articles in the elite press; a mine of information and data on his Twitter account and his Chartbook site.  And of course, he is on SubStack.

I reviewed his last best-selling book, Crashed.  After singing the praises of Tooze’s account of the global financial crash and the ensuing Great Recession, I made the point that “Crashed provides us with the most granular and fascinating account of the crash and its aftermath.  It powerfully shows what happened and how, but in my view does not adequately show why it happened.  But…

View original post 1,682 more words

Inflacija – ne zganjajte panike

Zapis iz jutrišnjega Bloomberga:

Wall Street is wrong. The panicky talking heads are wrong. The former government officials are wrong. This seems to be the message coming from the Fed, according to minutes of a recent meeting. Instead, policymakers and the public should be listening to the central bank’s army of 400 Ph.D. economists and their clear message about inflation: it will be back under 2% next year.

Sicer bomo videli, kdo bo glede inflacije imel prav (panični finančni trgi, jastrebi med centralnimi bančniki ali pa armada ekonomistov na Fedu), dosedanje izkušnje pa kažejo, da Fedovi ekonomisti bolj natančno napovedujejo inflacijo kot Wall Street inštitucije ali člani boarda Fed.

Nadaljujte z branjem

Vlada na napačni strani razuma

Zdrava oziroma razumna fiskalna politika je takšna, ki je proticiklična. V času recesije ali nizke rasti je ekspanzivna, da spodbuja rast, v času visoke rasti pa je restriktivna, da ne spodbuja pregrevanja in da ustvarja fiskalne presežke za slabe čase. Na žalost, izkušnje kažejo na pravilo, da so Janševe vlade vedno na napačni strani zdrave fiskalne politike.

V obdobju 2005-2008, ko smo dosegali zgodovinsko najvišje stopnje rasti in ko so bili na vrhuncu avtocestni investicijski program ter zasebne investicije in poraba, je Janševa vlada vodila preveč ekspanzivno fiskalno politiko in s tem še dodatno podpihovala pregrevanje gospodarstva. Ob previsokih javnih izdatkih in ob znižanih davkih (dohodnina in na dobiček podjetij) pa ni poskrbela za to, da bi ustvarjala presežek v proračunu kot rezervo za slabe čase. Proračun je uravnotežila šele ob izteku mandata ob 7-odstotni gospodarski rasti v 2007 in 3.5-odstotni rasti v 2008, morala pa bi ustvariti presežek vsaj v višini 3 do 4% BDP.

Nadaljujte z branjem

Prva energetska kriza zelene dobe

Sedanje visoke cene energije in posledična panika so seveda posledica številnih dejavnikov – od hitre rasti povpraševanja po energentih po post-covidnem odprtju gospodarstev, nizkih zalog energentov zaradi uspavanosti energetskih podjetij z nizkim povpraševanjem v preteklem covidnem letu, zgrešene deregulacije trga in stave na tržne mehanizme, mnogo prenizkih investicij v nizkoogljične vire energije, do zgrešene energetske politike mnogih držav, ki so preveč stavile na nizko izdatne in nestabilne obnovljive vire sonca in vetra ter prehitro zaprle stabilne vire, kot je jedrska. Dejansko je sedanja energetska kriza dober pokazatelj tega, kaj nas čaka v zeleni dobi. Če se je bomo seveda lotevali na tak način, kot se je sedaj – ad hoc, brez treznega premisleka, s sledenjem zgolj eni strategiji (nemški), ki se je na žalost izkazala kot zgrešena. Ta kriza je pokazala, da je večina nacionalnih energetsko podnebnih načrtov (NEPNov), ki so jih pripravile EU države po nareku Bruslja, za v smeti. Niso pripravljeni niti na zaresno tranzicijo v zeleno dobo, niti na šoke v zeleni dobi – ne na povpraševalne in ne na ponudbene.

Ključna zmota NEPNov je, da bomo do leta 2050 lepo zlagoma prišli na ničelne emisije CO2 v proizvodnji energije, da se bomo vozili z električnimi avti ali avti na vodik, vse naše za večkratnik povečane potrebe po energiji v bolj toplem in sušnem podnebju pa bomo proizvedli s soncem, vetrom in vodo, energijo iz poletnega sonca prihranili za zimo, nekaj v baterijah, nekaj v vodiku (kjer v procesu sicer ponikne polovica energije),…, in da ne bo nobenih simetričnih (mednarodnih) šokov, kot ga doživljamo danes ter da bomo vse manjke energije v vsakem trenutku lahko po ugodni ceni uvozili iz sosednjih držav.

Pravljica. Pravljica za starce.

Nadaljujte z branjem

Živimo v polovični družbi. Kako jo povezati?

Jasmina Držanič

V začetku osemdesetih let so v Zahodni Nemčiji govorili o dvotretjinski družbi. S tem so označevali dejstvo, da je v družbi kakšna tretjina ljudi, ki se nekako ne čutijo posebej vključene v družbeno delovanje. Da so socialno na robu in da bolje ne bo. Zaradi ekonomije prostora tu ne bomo poglobljeno ukvarjali z razlogi, ki so do tega privedli (ne-vključenost ekonomskih migrantov v družbo, precej močno uporništvo generacije, rojene po drugi svetovni vojni, zaznavanje okoljskih problemov ….), lahko pa uporabimo poimenovanje z ulomki. Takšen način za slovensko družbo prinese še manjši ulomek, mi namreč živimo v polovični družbi.

Ni to od včeraj. Do sedaj se je polovičnost pokazala ob vsakih volitvah in trendu nizke volilne udeležbe. Pa bi težko trdili, da je volilna abstinenca posledica tega, ker bi ljudje mislili, da vse tako super deluje, da njim ni treba niti do volišč, ker bodo že drugi vse uredili, da bo življenje še naprej udobno. Prvič, ker ni bilo tako udobno, drugič, zaradi tega ker smo na teh prostorih vendarle tako socializirani, da vrednotimo odločanje. Kar pomeni, da je zelo majhen odstotek ljudi, ki po definiciji skoraj o ničemer ne bi želel odločati in submisivno prepuščal odločitve drugim.

Nadaljujte z branjem

Da bi za en dan bil Hojsov policaj…

Sposojeno s Facebooka. Ima literarno vrednost. Za prste obliznit.

V plastični ilustraciji tega, da ne potrebujemo stanfordskega tipa eksperimenta, da vidimo, kako bi se normalni ljudje obnašali, če bi dobili priložnost biti nekaj drugega. Dovolj je tudi, če je Jaka Racman fajn plača…

Stari moj da bi za en dan bil Hojsov policaj. Pa da me kliče Hojs pa mi reče da pride eminenten gost v Celje in da sem js odgovoren na eno sobotno dopoldan za varnost ljudi in premoženja v mestu. Ker pride Jaka Racman v Celje. In za to je potrebna posebna stopnja varovanja v strogem centru Celja.

V petek zvecer bi javil, da sem aktiviral 23443 člen- “Medvešek na pohodu za varnost, otroke in blaginjo. Za vse. Ne le za Jake Racmane.

Počako bi lepo na soboto dopoldan. Ura lepo 11 dopoldan. Folk kofetka, sonček sije, mamce pa ateji na tržnici okol korenja pa zelene letajo, kužki lovijo svoje repe, otroc se derejo ko jesiharji, ziher kdo od stalnih drma kak inštrument tam na ulici, al pa uni indijanci zapestnice delajo…in Bam. Js uletim. S solzilcem iz prve na tržnico. Kr od Starega piskra bi jih že nastreljal, zaplinim najprej tržnico razumeš, pol pa sam pendrek ven, gasmasko gor pa idemo. Narežem prvo teto… ka mi maš tule zdle zeleno pa stročji fižol za kupvat, bam bam bam, ziher bi bil kak čiko stari tam, pa se davil. Primem, fuknem u steno razumeš, če je nevarn s tem čikom no. Zase in za druge. Sploh pa za Jako Racmana. Js varujem pizda, samo svoje delo opravljam on mi pa tule s čikom po tržnici. Valda ga zlamam.

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: