Weekend reading

Špageti ja, pašta ne! Ali kaj bi Britanci radi od EU, če pa so že vse dobili…

Težko je bolje opisati britansko dilemo glede nujnosti izhoda iz EU

Neoliberalism: not so bad?

Michael Roberts Blog

I don’t really like the term ‘neoliberal’ because it is used lazily as an alternative to pro-capitalist policies or even to the word ‘capitalism’ itself. In doing so, it causes confusion in explanations about trends and failures in capitalist development.  What flows is the argument that if ‘neoliberalism’ is ended, then we can return to ‘managed capitalism’ or social democracy’, neither of which, in my view, should be used to suggest something different from the capitalist mode of production itself.

And if leftists continue to use ‘neoliberalism’ as a term to replace capitalism (or as some nasty ‘free market version), they open the door to the sort of nonsense that economic journalist Noah Smith concocted last week, as expressed in his Bloomberg piece: “Neoliberalism should not be a dirty word on the left”.

In his piece, Smith argues that by attacking neoliberalism,“Too many people forget the contribution markets have…

View original post 1,326 more words

Zakaj potrebujemo bolj podjetno državo?

Teze za razširitev koncepta podjetne države

Drago Babič

Človeštvo se je v zadnjem desetletju znašlo pred močnimi izzivi, ki lahko, če se jih ne lotimo takoj in to na pravi način, ogrozijo nadaljnji razvoj človeštva, ki neprekinjeno poteka že dobrih 70 let. Ti izzivi so še zahtevnejši, ker se uveljavljajo na svetovnem nivoju in so medsebojno vzročno in posledično prepleteni, pravih orodij za njihovo reševanje pa še nismo oziroma jih nočemo najti. Ključni so naslednji izzivi.

Nadaljujte z branjem

Weekend reading

 

Pa smo spet nazaj v japonskem scenariju: helikopterski denar za permanentno stimuliranje porabe

Mnoge je zavedla nekaj let trajajoča konjunktura v EU, ki pa se je sesula v trenutku, ko je upadlo zunanje povpraševanje. Zanimiva sta dva dejavnika. Prvi je, da kljub solidni konjunkturi nobeni izmed centralnih bank v razvitih držav ni uspelo v tem času zategniti monetarne politike in se odlepiti od ničelne vodilne obrestne mere. In drugi je, da je rast v EU ključno odvisna od zunanjega povpraševanja oziroma da države EU niso v stanju zagotoviti dovolj domačega povpraševanja. Kar je seveda ključni dejavnik ranljivosti evropskih gospodarstev. Za tiste bolj skeptične oziroma tiste, ki živijo v učbenikih za prvi letnik ekonomije, naj samo navedem lep povzetek in komentar Martina Sandbuja v Financial Timesu včerajšnje odločitve ECB, da bo spet sprostila monetarno politiko, preden jo je sploh začela zategovati:

Depending on how you count, the past eight years have seen three or four aborted tightening turns by the world’s two biggest central banks. In 2011 the Trichet interest rate rises helped send the eurozone into a second, self-inflicted recession. In 2015 the US Federal Reserve lifted its policy rate by a quarter-point — and then had to delay its plans for further increases. Since late 2018, the Fed has again had to moderate its tightening plan, vowing flexibility both on lifting rates and reducing its balance sheet. And this does not include similar developments at smaller central banks.

All these decisions, like the ECB’s today, have been reasonable. In the jargon, they have been “data dependent”: central banks have responded to turns for the worse in either markets or the real economy or both. But taken together, they indicate something bigger and more worrying.

Nadaljujte z branjem

Padla prva trdnjava učbeniške neoliberalne ekonomije

Huh, pa je le prišlo do tega. Desetletje po največji finančni krizi zahodnega sveta po drugi svetovni vojni, ki je obrnila na glavo ali pa vsaj zasejala zelo resne dvome v realističnost konceptov, ki jih ekonomske šole v razvitem svetu podajajo študentom v prvih letnikih študija, je na Harvardski univerzi padla prva trdnjava učbeniške neoliberalne ekonomije. Greg N. Mankiw, iz neokeynesianske šole (v bistvu neomonetaristične šole, ki pa “dovoljuje” rigidnosti pri plačah in cenah, torej da ne pride do takojšnje prilagoditve na trgu) in ki zase pravi, da je zmerni konzervativec, je na Harvardu 14 let predaval uvodni predmet v ekonomijo in študenti so morali študirati po njegovi knjigi “Principles of Economics”. Knjiga sama po sebi ni slaba, je pa dokaj ortodoksna glede nekaterih konceptov, ki se dotikajo konkurence in trga dela in med študenti je bilo precej negodovanja tako zaradi vsebine kot zaradi cene (132 $) za kodo za online dostop do vseh materialov.

No, Mankiw se je po 14 letih odločil, da “sestopi”, torej da neha predavati ta uvod v ekonomijo, kar odpira priložnost za poučevanje bolj prizemljene / realistične verzije ekonomiskih konceptov študentom prvega letnika. Eden izmed kandidatov med učbeniki je CORE, kot produkt sodelovanja med različnimi univerzami. In ko bo padel Harvard, bodo kot domine začele padati tudi druge univerze in študenti prvih letnikov bodo končno dobili bolj realistično predstavitev “ekonomskih zakonitosti”.

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: