Zakaj se bodo iz EU proračuna še naprej financirali vzhodnoevropski populisti?

Vprašanje seveda ni “doklej”, pač pa “zakaj”. Odgovor je v enem stavku: Ker je za Nemčijo trg višegrajske četverice, predvsem Poljske, zelo pomemben, pomembnejši od francoskega in zato bo Nemčija na Svetu EU še naprej gledala skozi prste Morawieckemu in Orbanu. Daljši odgovor pa je v spodnjem komentarju Sławomirja Sierakowskega.

Arguing in support of such conditionality, Dacian Cioloş, the leader of the centrist Renew Europe group, claims that, “This is not aimed against Hungary nor against Poland or any other member state.” Rather, the point is to “ensure that European money no longer finances governments which continuously turn their backs on our fundamental values on a daily basis.”

But it is no secret that in both Hungary and Poland, EU funds are systematically used to finance political or private corruption and fund handouts to political cronies. The most recent example is the takeover of Hungary’s last independent news website, read by millions of Hungarians. Moreover, the governments led by Fidesz in Hungary and Law and Justice (PiS) in Poland are among the least inclined to show solidarity when it comes to accepting refugees or supporting the European Green Deal. Poland, for example, is the only EU member state that has refused to adopt a “net-zero carbon” target for 2050.

Nadaljujte z branjem

Metodološka folklora in smešnice pri objavi podatkov o rasti BDP

Ta teden je ameriški Bureau of Economic Analysis (BEA) objavil podatek, da je ameriški BDP v drugem četrtletju (Q2) upadel na letni ravni za 32.9%. Ta podatek je seveda šokanten. Prevzela ga je večina medijev in praktično skoraj nihče v medijih tega podatka ni problematiziral.

Problem pa je seveda v podrobnostih: in sicer, prvič, dejansko je ameriški BDP v drugem četrtletju (glede na prvo!) upadel le za 9.5%, in drugič, ta upad BDP v drugem četrtletju je “anualiziran“, pri čemer ta preračun predvideva, da bi se vsako naslednje četrtletje BDP zmanjšal za dodatnih 9.5% glede na prejšnje četrtletje.* In tako pridemo do modrih stolpičev v spodnji sliki, ki kažejo ta šokantni upad BDP na letni ravni (vključno s Q1 2021) za skoraj 33%.

US GDP 2020-v2

Nadaljujte z branjem

Ko se vsi počutijo kot zmagovalci

Ko so se pred desetimi dnevi končala maratonska pogajanja med članicami v Svetu EU glede razreza 7-letnega proračunskega okvirja EU in posebnega sklada za okrevanje, so vsi voditelji držav nemudoma sporočili domov, da je prav njihova država zmagovalka pogajanj. Vsi so bili videti srečni z izidom pogajanj. Tako “varčna četverica”, ki je bila nasploh proti kakršnimkoli nepovratnim subvencijam, tako tisti, ki so slednjih dobili manj, kot je bilo predvideno v predlogu Komisije, kot tudi Nemčija in Francija. Še nasmeh predsednice Evropske komisije se je zdel ne preveč grenak.

Takšno zadovoljstvo vseh nad izpogajanim je seveda možno samo v primeru povečane vsote, ki se deli. V tem primeru se je ob 1,074 milijardah evrov 7-letnega proračuna pač delilo dodatnih 750 milijard evrov, namenjenih za okrevanje po pandemiji. Tukaj že v osnovi ne more biti veliko osmoljencev, pač pa so razlike lahko samo v stopnji zadovoljstva posameznih članic. In razlike so v stopnji zadovoljstva nad tem, kar je predlagala Komisija in kar je bilo na koncu dogovorjeno. In prav glede slednjega imamo zunanji opazovalci lahko največ pomislekov.

Nadaljujte z branjem

Kakšen bo upad BDP v 2. četrtletju?

Večina članic EU že poroča prve ocene dinamike BDP v drugem letošnjem četrtletju. Nemški statistični urad je danes sporočil, da je nemški BDP v drugem četrtletju glede na isto četrtletje lani upadel za 11.7%. Naš statistični urad bo oceno BDP za drugo četrtletje objavil šele sredi avgusta. Glede na ostale dosegljive kazalce, kot so poraba električne energije (podatek do konca junija) in dinamika industrijske prodaje (do konca maja) ter dinamika prodaje storitev (do konca aprila), utegne biti padec slovenskega BDP v drugem četrtletju bistveno večji od nemškega – in sicer nekje v razponu med 18% in 22% glede na isto četrtletje lani.

Projekcija BDP_30072020

Vir: SURS; SODO; lastni preračuni in projekcije.

Nadaljujte z branjem

Zakaj je ekonomija sramota: Beli supermačizem

Ekonomija ima sicer hude vsebinske težave, ki so jih v zadnjem desetletju podrobneje obdelali mnogi nepravoverni ekonomisti, čisto na koncu še Binyamin Appelbaum v “The Economists’ Hour: False Prophets, Free Markets, and the Fracture of Society” in Robert Skidelsky v “What’s Wrong with Economics?”.

Vendar pa ima ekonomija podobno velike težave z diskriminacijo. Natančneje, ima težave z diskriminacijo vseh, ki bi se želeli akademsko ukvarjati z ekonomijo, pa niso moški oziroma niso beli moški. Ekonomija ima blazne probleme z belim supermačizmom. Tako velike, da se je Claudia Sahm (do nedavnega vodja oddelka v Boardu ameriškega Feda, sicer pa znana po t.i. Sahminem pravilu glede recesije) odločila o tem javno spregovoriti (glejte spodaj). Spregovorila je o svoji boleči, skorajda tragični izkušnji in o osebnih tragedijah mnogih “ne-belih ne-moških”, ki se niso uspeli prebiti skozi šikaniranja, mobinge in diskriminacijo na svoji karierni poti.

Ekonomija je res sramota.

Kako po vzoru Slovenskih železnic iz RTV Slovenija narediti paradnega konja

Bine Kordež

Primerjava poslovanja RTV Slovenija in Slovenskih železnic-Potniški promet kaže, da problem v bistvu ni v številkah in da se vsako poslovanje lahko upraviči, če je volja. A vsako poslovanje je lahko tudi predmet kritike, ne glede na rezultate. In to velja tudi za ocenjevanje poslovanja RTV, kjer so očitno finančni kazalci samo izgovor za druge načrte.

Razprava o medijskih zakonih je nedvomno postala prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah, so se pogledi močno polarizirali in oblikovala sta se dva tabora:

Na eni strani so predstavniki bolj desne provenience, ki zagovarjajo predlagane spremembe. Te naj bi bile nujne predvsem na področju financiranja, ker po mnenju vlade RTV porabi in neracionalno potroši preveč (davkoplačevalskega) denarja, a v ozadju tega predloga je v bistvu ocena, da je poročanje preveč protivladno usmerjeno (kot pravi dr. Dimitrij Rupel: (“… RTV je v resnici blizu … politiki opozicije[1]). Čeprav naj bi bil predlog zmanjšanja obsega financiranja RTV posledica ocene o neracionalnem poslovanju, gre najbrž bolj za oceno, da bi finančna oslabitev RTV, torej pritisk z omejitvijo sredstev, najbrž vodila v bolj “uravnoteženo” poročanje (po mnenju predlagateljev).

Nadaljujte z branjem

Ponovno: Tehnična? Ne, prehodna vlada

Ta vlada je imela vse možnosti. Dobila je izvrstno priložnost. Priložnost v obliki krize, ki si je njen vodja tako zelo želi, da jo ustvarja, če je ni. Ta vlada je imela sanjsko priložnost, da se izkaže kot učinkovit krizni menedžer in da na tej osnovi dobi še en mandat. Kot denimo Plenković.

Toda po nerodnem začetku z arhaičnim, muzejskim pristopom, kot da bi njeni akterji še vedno živeli v letu 1991, se je začela vedno bolj zapletati. Na gospodarskem področju je bil začetek obetaven. Toda če je bil prvi protikoronski zakon z ukrepi za zaščito delovnih mest korak v pravo smer, izvedba pa se je lovila še en mesec, preden je stekla, pa je bil drugi protikoronski zakon glede kreditnih poroštev polomija. Tako vsebinsko kot izvedbeno. Zadnji pozitiven ukrep so bili turistični boni, vmes pa je vladi zmanjkalo idej in sape.

Namesto tega je začela vedno pogosteje, in povsem neizvana, inicirati ideološke bitke. Namesto boja proti koronski krizi je začela s kulturno vojno. Na domači in mednarodni ravni. Če uporabim izraz iz tenisa – politični modus operandi te vlade so postale neizvane napake. Pri tenisu usodo preveč ihtavega igralca običajno pokopljejo prav te. Navzven se zdi, kot da želi najmočnejša stranka zagotoviti, da skupaj s koalicijskimi partnerji krepko izgubi na naslednjih volitvah. Zdi se, kot da gledamo reprizo kratkoživeče Bajukove vlade iz leta 2000.

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: