Glede Trumpa velja samo eno pravilo: Ne poslušajte, kaj govori, ampak kaj počne. Naredi ravno nasprotno od tega, kar reče. Če je včeraj govoril o skorajšnjem koncu vojne proti Iranu ne glede na stanje odprtosti Hormuške ožine, to pomeni, da načrtuje eskalacijo, torej izvedbo kopenske invazije. In vojaške sile, specializirane za intervencije, se kopičijo okrog Hormuške ožine in v Savdski Arabiji. Najbolj verjetni sta dve ciljni točki ameriške invazije: otok Kharg z naftnim terminalom na severozahodu Zaliva in otok Qeshm v Hormuški ožini.

Ima ameriška invazija (ob sedanjem stanju vojaških kapacitet v neposredni bližini – največ okrog 12,000 vojakov) možnosti uspeha? Nima. Niti teoretičnih.

Morda za kratkotrajno zavzetje skalnatega otoka, Toda nato kaj? Če bi želela ameriška vojska kontrolirati Hormuško ožino, bi morala zasesti pas v dolžini okrog 100 km in z globino okrog 20 km. Za to pa bi potrebovala okrog 200,000 vojakov. Ki jih ZDA nimajo. Pa uničiti bi morali vse iranske kapacitete za izstreljevanje dronov in raket, podmornice, motorne čolne in podvodne drone. Niti teoretično ZDA tega ne morejo zagotoviti.

Kljub temu je zelo verjetno, da bo Trump naročil kopensko vojaško invazijo? Zakaj? Ker voditelje vodi želja po dokazovanju lastne moči in ker imajo tendenco precenjevanja lastnih sposobnosti in podcenjevanja nasprotnika. Kar je recept za katastrofo.

Don Tsu je iz natanko takega testa. Če je 7-krat bankrotiral lastna podjetja, bo osmič pač bakrotiral Ameriko.

Spodaj je napoved nekdanjega analitika Cie.

Ex CIA Larry Johnson cuts through the noise with a chilling assessment based on troop movements and force deployments right now. Trump has not backed down out of fear. He is simply playing the same games he has played before to lull the Iranians into complacency. A major ground attack is coming fast, and it is aimed straight at the heart of the Strait of Hormuz. 

THE INVASION TIMELINE 

• The United States will launch a ground attack this weekend.

• If bad weather hits, it may be pushed back until Monday or Tuesday.

• If the weather clears, expect it sometime Friday or Saturday.

Dober zapis spodaj. Čeprav jaz ne bi stavil na to, da je Neyanyahu že poražen in da ne bo še naprej napadal Irana, bombardiral iranskih šil in bolnišnic in pobijal iranskih otrok in da ne bo v končni insstanci uporabil jedrske opcije. Zloba in sprevrženost v tem človeku in njegovi naciji ne omogoča opcije miroljubnega sožitja s sosedi. Zahteva izraelsko nadrejenost. Ker so Izraelci po njihovem prepričanju nadrasa. Vsi ostali so goyim.

Netanyahu only made things worse and is leaving defeated.

“Netanyahu: Iran Still a Threat to Israel, ‘But No Longer an Existential One’.”

Netanyahu said that Iran can still threaten Israel, but “can no longer threaten our existence.”

But there is nothing more defeatist than this. It is 100% defeatist rhetoric!

Netanyahu has always made the three objectives of the war clear:

1. Regime change
2. Limiting missile capabilities
3. Dismantling the nuclear program

He has achieved none of these objectives, but he has saddled Israel with $60-80 billion in losses from this war.

And here’s why I say that:

Each day of operations m, including interceptors and material damage, costs between $1.5–2 billion, based on the spending during the 12-day war. The damages are still being calculated, and there are reports of thousands of compensation claims for direct damage caused by Iranian missiles.

The economic loss is estimated by the Israeli Ministry of Finance at $3 billion per week.

Netanyahu’s megalomania has created more problems than solutions.

If the Iranians hadn’t built a nuclear weapon before, now they have every reason to do so.

Reuters je objavil zelo dobro analizo o relativni energetski (ne)odvisnosti Kitajske od dogajanja v Hormuški ožini. In ta analiza kaže nasprotno od tega, kar so pričakovali v Washingtonu, ko so se lotili napada na Iran – namreč, da bodo s strmoglavljenjem režima v Iranu energetsko zadavili Kitajsko.

Ožina Hormuz je daleč najpomembnejša transportna pot za nafto za azijske države. V prvem četrtletju leta 2025 je skozi to ožino največ nafte uvozila Kitajska (5,4 milijona sodov na dan), sledile so Indija (2,1 mb/d), Južna Koreja (1,7 mb/d) in Japonska (1,6 mb/d). Kljub tej veliki odvisnosti od nafte iz Perzijskega zaliva analitiki ocenjujejo, da je prav Kitajska med državami, ki bi relativno dobro prenesle morebitno zaprtje ožine.

Kitajska vlada poudarja koncept »energetske sklede riža«, kar pomeni, da država želi zagotoviti lastno energetsko varnost. Čeprav je Kitajska neuradno omejila izvoz goriv, da bi ohranila zaloge, je zaradi dolgoročnih politik energetske diverzifikacije manj ranljiva za šoke na energetskih trgih kot številne druge azijske države.

Pomemben dejavnik je izjemno hitro širjenje električnih vozil. Kitajska ima danes približno toliko električnih vozil kot preostali svet skupaj. Vlada je leta 2020 načrtovala, da bodo električna vozila leta 2025 predstavljala 20 % novih prodaj, vendar je delež že leta 2024 presegel 50 %. Zaradi tega je poraba nafte dosegla vrh in začela stagnirati.

Nadaljujte z branjem→

Trump lahko to proda kot zmago, saj cene za odprtje Hormuza ne bodo plačale ZDA (prek zahtevanih iranskih reparacij), pač pa (azijske in evropske) države uvoznice nafte, katerim bo zaračunan dodaten dolar oziroma dolar in pol pri sodčku nafte kot pristojbina za prehod skozi ožino.

Za Trumpa je to zelo elegenten piarovski izhod (saj v tem primeru, za razliko od carin, ceno res plačajo države uvoznice nafte). Resnično neumen bi bil, če bi to priložnost izpustil.

US biggest export is under attack… the dollar

• Iran is pushing Hormuz-related trade into yuan
• Offshore yuan issuance surged ~3x in March YoY
• China is already settling ~40% of its trade in yuan

That directly threatens the foundation of the US financial empire… its ability to fund endless deficits through global dollar demand.

The yuan operates within a semi-closed capital account, but China is effectively opening it through gold. Trade gets invoiced in yuan and any surplus can be settled in gold.

That’s why China is aggressively positioning itself as a global gold hub.

By building storage facilities abroad, China can even ensure gold is held within friendly jurisdictions… Russia already learned the hard way: not your custody, not your assets.

There’s more:

• China can issue USD-denominated debt at US rates
• China 10-year yield: ~1.8%
• US 10-year yield: ~4.4%

So China, the world’s factory base, is dishing the whole menu:

• Need USD liquidity… no problem
• Want to borrow at ~60% lower rates… use yuan
• Don’t trust fiat… settle in gold, stored locally

In a world where trust is in perpetual decline, China is leveraging gold’s millennia-old credibility to gradually dedollarize global trade.

Selektivno spuščanje ladij skozi Hormuško ožino ima tri ključne vidike:

1. Gre za inovativen pristop Irana k poplačilu vojne škode v času te vojne. Način, s katerim bi se lahko strinjale tudi ZDA in zalivske države, saj je sicer Iran zahteval plačilo vojne škode neposredno od njih. Za zalivske države je to tudi neprimerno boljši “deal” kot Trumpov predlog (kolikor je verjeti medijskim zapisom, naj bi Trump od zalivskih držav zahteval plačilo 5,000 milijard $, da nadaljuje vojno z Iranom in 2,500 milijard $, da preneha z vojno).
2. Gre za potencialno zelo velike (in permanentne) fiskalne prihodke iranske države. Ob pristojbini 2 mio $ za ladjo in 120 ladij dnevno, to pomeni 280 mio $ dnevnih prilivov za Iran, na letni ravni pa 87.5 milijard $. Glede na to, da nekatere večje ladje plačujejo tudi po 4 mio $ za prehod, lahko računamo, da bo povprečna pristojbina za ladjo okrog 3 mio $. Kar pomeni 360 mio $ dnevno za iranski proračun oziroma dobrih 131 milijard $ letno.
3. Trump je s svojim napadom (in ameriškim porazom) – ob odpravi sankcij na izvoz nafte – Iranu omogočil lepe fiksne zaslužke od nafte, kar bo sčasoma kompenziralo izgube Irana zaradi 47 let ilegalnih ameriških (in evropskih) sankcij proti Iranu. Namreč, večina zgodnjih sankcij je bila unilateralna (predvsem ZDA), ne pa multilateralna prek Varnostnega sveta OZN; kasneje (od 2006) pa so nekatere sankcije dobile podporo OZN, vendar le za jedrski program.

Še to:

Ta iranska pristojbina ne bo imela bistvenga vpliva na ceno nafte. Če predpostavimo, da gre za tipično VLCC ladjo z 2 milijonoma sodčkov tovora (tipična velikost tankerjev, ki plujejo skozi Hormuško ožino) in da se strošek popolnoma prenese na ceno nafte (kar je realistično v transportnih stroških), bi pri pristojbini 2 mio $ na ladjo to pomenilo dodaten 1 $ na sodček. Pri 3 mio $ na ladjo pa dodatnih 1.5 $ na sodček.

So after complete obliteration of Iran and its military capabilities, USA and Israel have achieved the following:

1. Iran’s regime is still in place and is more hardline than it ever was before
2. Iran is selling more oil and at $100
3. Oil sanctions are no longer effective
4. Middle Eastern economies have been devastated and oil infrastructure damaged with medium term consequences
5. Israel is being pounded from three directions with considerable damage that has been suppressed by force
6. S. navy has run away from the Persian Gulf
7. Oil prices doubled.
8. Iran now controls 20% of world oil flows which may increase to 30% if Iran decides to close shipping in the Red Sea. (through Houthis)
9. Strait of Hormuz will remain under Iran’s control for foreseeable future.
10. Iran is likely to get out of NPT and develop nuclear weapons.
11. Trump has done so well in the war that he is likely to lose midterms.
12. Netanyahu who used to shamelessly roam around has been mostly in hiding
13. S. bases in the Gulf have been obliterated and Iran says U.S. must leave Middle East now
14. The world is likely to experience inflation and low economic growth in the next year.
15. The entire world opinion has changed in favour of Iran.
16. NATO and European allies have refused to participate in the war.

Thank you for your attention to the matter.

Dvomim sicer, da lahko Trump in Amerika kar tako požreta ta zgodovinski poraz v Iranu in ranjen ponos. Dvomim, da Američani ne bodo poiskusili vsaj enkrat s (slabo pripravljeno) polovično invazijo na orok Khrag in Hormuško obalo. Če ne bodo, pa bodo naredili vse, da do dokončnega slovesa zmobardirajo večji del iranske industrije, infrastrukture (energetske, vodne in komunalne) in vojaških objektov. Vmes pa še na stotine šol in bolnišnic. To je v njihovi naravi. In ta je slaba, zelo slaba.

Zanimiva teorija. In ni zabavna.

Tam pri Pax Juadaici sem ga izgubil. Ni dobre teorije, da bi nacija z 8 milijoni ljudi lahko premagala združene sile Irana, Rusije in Kitajske in nato zavladala svetu z digitalnim nadzorom (čeprav glede slednjega – digitalnega nadzora – nisem prepričan). Ključno vprašanje je, od kod se je vzel ta višješolski profesor Jiang in za koga dela.

(Prevedeno s pomočjo UI)

Je profesor Jiang prerok, glasnik Kitajske komunistične partije (KKP), ki je dobil navodila, ali najbolj kozmično srečen prevarant, ki je še živ? Preberite njegov eshatološki načrt, kako se bo sedanji svetovni red končal v naslednjih dveh do štirih letih – šest napovedi je že potrjenih, trinajst pa jih še čaka na vrsto –, nato pa glasujte za vsak domino na SimulationTerminal. Zaslon za nalaganje je izginil. Simulacija je v živo.

Človek, o katerem nihče ni slišal

Pred osemnajstimi meseci nihče ni slišal za Jiang Xueqina. Bil je profesor zgodovine na srednji šoli v Pekingu, ki je na tabli snemal predavanja za najstnike, ki so verjetno raje bili nekje drugje. Potem se je začela vojna in nenadoma je ta človek – z diplomo iz angleške književnosti, ki po nobeni institucionalni definiciji besede ni bil profesor, izgnan iz Kitajske leta 2002 zaradi neustreznega novinarstva in nekako spet sprejet nazaj brez pojasnila – se je pojavil pri Tuckerju Carlsonu, v oddaji Breaking Points, v vseh algoritmih hkrati, iz nikoder se je pojavilo dva milijona naročnikov, medijski aparat, ki se ni ustavil, da bi vprašal, kdo ga je spet spustil skozi vrata, pa ga je poimenoval »kitajski Nostradamus«.

Napovedal je Trumpov povratek. Napovedal je vojno z Iranom. Napovedal je, da bo JD Vance kandidat za podpredsednika maja 2024, mesece pred uradno napovedjo. Napovedal je natančno retorično okvirjanje, ki ga bo Trump uporabil za utemeljitev vojne, besedo za besedo, leto preden ga je Trump izrekel na televiziji. Ali je Jiang neodvisni teoretik, ki bere zgodovino bolje kot vsi ostali, ali pa je zelo dobro pozicioniran glasnik, ki prinaša scenarij zahodnemu občinstvu, pripravljenemu na njegov sprejem, ostaja najbolj zanimivo vprašanje, ki ga nihče v njegovem komentarju ne zastavlja. Obe možnosti sta na mizi. Nobena ni utolažljiva.

To, kar zdaj opisuje, je večje od vojne z Iranom in ima ime. Konec sveta

Nadaljujte z branjem→