Zresnite se, prioriteta je zdravje ljudi!

V času epidemije, ko se vsa država bori s posledicami bolezni covid-19, je absolutno nespodobno, da se vlada ukvarja s tektonskim spreminjanjem države, namesto da bi vse svoje napore usmerjala v reševanje sedanje kritične situacije. Situacija pa je kritična zato, ker vlada v sedmih mesecih ni naredila praktično nič, da bi se pripravila na ta drugi val. Ne samo, da ji je virus povsem ušel izpod nadzora, pač pa ni zagotovila niti ene dodatne postelje za Covid paciente. Ne za navadne hospitalizirane in ne na intenzivni negi. Ker se je ukvarjala s povsem drugo agendo.

Ni res, da vlado s tem stališčem postavljam v položaj tehnične vlade. Je pa res, da je vlada počela vse druge stvari, namesto da bi zadnje mesece izkoristila za to, da bi na primer usposobila dodatno medicinsko osebje in zagotovila nove postelje za obravnavo covid bolnikov po zgledu Nemcev, ki so zagotovili 8,500 novih. Dejstvo je, in to vlada ve že danes, da bomo ob sedanjem številu okuženih in nadaljevanju tega trenda čez teden dni potrebovali čez 1000 postelj za covid bolnike in 170 postelj na intenzivni negi. Vlada torej ni pripravljena niti na ta blagi scenarij, ki ga imamo že danes. Če pa bo rast okužb eskalirala, bomo v naslednjih tednih potrebovali vsaj 400 postelj na intenzivni negi. 

Nadaljujte z branjem

Nova normalnost makroekonomije (1): Teden, ko so pokopali politiko varčevanja

Financial Times je konec prejšnjega tedna poročal o (e-)srečanju obeh globalnih inštitucij, IMF in Svetovne banke, in glavna sporočila s srečanja zapakiral pod naslovom “The week that austerity was officially buried“. Po 5 desetletjih je doktrino fiskalne vzdržnosti uradno zamenjala doktrina fiskalnega aktivizma. Obe organizaciji sta z vsemi piarovskimi topovi začele države članice spodbujati, naj namesto fiskalne previdnosti in vzdržnosti začnejo z bagerji in helikopterji fiskalno zasipovati svoja gospodarstva in ljudi. Naj se države zadolžujejo, kolikor se morejo, in naj ta denar v investirajo, razdelijo podjetjem ali posameznikom. Naj se gradi in troši, kolikor je možno.

Čeprav logičen obrat, pa je svojevrstna ironija usode v tem, da je prejšnji vikend to novo doktrino fiskalnega aktivizma najglasneje propagirala nova glavna ekonomistka Svetovne banke Carmen Reinhart. Torej tista ekonomistka, ki je pred natanko desetletjem s soavtorjem Kenom Rogoffom spisala kontroverzno znanstveno študijo (Reinhart in Rogoff, 2010) o tem, da je visoka zadolženost držav lahko prekletstvo, saj naj bi pri dolgu nad 90% BDP gospodarska rast postala celo negativna. Seveda gre za študijo, ki je bila polna napak že v izračunih v excelu, katero  je sesul že doktorski študent, ko je ni mogel replicirati (Herndon, Ash in Pollin (HAP, 2013)), nato pa so jo dokončno sesekljali ekonomisti iz IMF (Pescatori, Sandri & Simon (2014) “Debt and Growth: Is There a Magic Threshold?“), ki so pokazali, da glede gospodarske rasti ni nobene magične meje zadolženosti.

Nadaljujte z branjem

Andraž Teršek: Uvedba “policijske ure” je protiustavna

Ustavni pravnik Andraž Teršek argumentira, da je uvedba “policijske ure” ne samo nesorazmeren, pač pa tudi protiustaven ukrep. Prvič, vlada si z zakonom jemlje pravico, da “stori nekaj, kar ji Ustava ne dovoljuje: da prepove gibanje na območju celotne države, ne da bi razglasila ‘izredno stanje’.” In drugič, vlada bi lahko isti legitimni cilj v javnem interesu (preprečevanje, omejitev in zajezitev širjenja nalezljive bolezni) dosegla z milejšimi ukrepi. “Za prepoved gibanja in policijsko uro ni niti razumnih razlogov. Država ni navedla niti prepričljivih argumentov o “primernosti” in “sorazmernosti” takšnega ukrepa.

Ustava RS v 32. členu določa pravico do svobode gibanja:

Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne.

Ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, če je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red, ali če to zahtevajo interesi obrambe države.

Tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop v državo in čas bivanja v njej.

Ustava daje državi pristojnost, da “omeji” pravico do svobodnega gibanja v in po državi. Tudi, da “omeji” svobodo gibanja v zvezi z zapustitvijo države in vrnitvijo vanjo. A država mora za takšno omejitev navesti prepričljive razloge, da je to “nujno”, primerno in sorazmerno, da bi se dosegel legitimni cilj v javnem interesu: preprečitev, zajezitev ali otežitev širjenja nalezljive bolezni po državi. Hkrati pa Ustava državi ne daje pristojnosti, da gibanje v in po državi kar prepove. Država lahko gibanje v in po državi prepove samo, če razglasi izredno stanje. Sicer mora poseči po manj restriktivnih, blažjih ukrepih.

Nadaljujte z branjem

Drugi val epidemije Covid-19 je bistveno hujši od prvega. Kako naprej?

Na vrhuncu prvega vala (31. marec 2020) je imela Španija manj kot 170 novih zabeleženih dnevnih primerov okužb, Italija 90, Slovenija pa nekaj čez 20 (vse na 1 mio prebivalcev, 7 dnevno povprečje). Sedaj (stanje 17. oktober 2020) je prirast novih okužb tako v Italiji kot Španiji večji kot je bil na vrhuncu prvega vala konec marca. Prirast novih okužb pa je v Sloveniji za faktor 10 (!) večji kot marca (včerajšnje 7-dnevno povprečje: nad 250 novih primerov na 1 mio preb.). V Češki je situacija še bistveno hujša. (delno se te povečane številke nanašajo na bistveno povečan obseg testiranj).

Covid cases 2020-10-18

Nadaljujte z branjem

Nehajte že s to vojno, dovolj nam je

Naj dodam samo tole k temu izvrstnemu tekstu Leona Magdalenca:

Če je za vas to vojna, ste jo izgubili. Dovolj nam je!

‘Če je vojna, je vojna za vse,« so bile udarne besede Jelka Kacina v torek v oddaji 24 ur zvečer. Skratka, hočete še kaj? Zapremo vrata? Ugasnemo luč? Napišemo oporoke? Ne gre več za bedasto terminologijo, da smo v vojni z virusom. Saj veste, kako se je to slišalo bombastično na začetku koronačasov. Se še spomnite tiste bizarne animacije, ko se vam je stiliziran rdeč virus kot kakšna bomba bodičevka vrtel na ekranih med glavnimi poročili? En takšen postzalivski ali postdvojčevski grafični opomnik, da smo v vojni z nečim. Teroristi, diktatorji ali pa virusi.

Ali se spomnite še bolj neprimernega eseja o raznih vojnah z mediji? Pa vojna s sodstvom, kulturo in nekimi nevladnimi organizacijami. Ja, to so bile le vaje. Nekakšno ogrevanje. Manevri nekje na poligonu. Preizkušanje manevrske municije in novoletnih petard. Zdaj gre očitno zares. Zdaj gre za totalno vojno, v katero smo vsi vključeni. Po Jelku Kacinu ultimativno velja vojna za vse. Ne more se iti nekdo vojno, drugi pa se sonči nekje na plaži.

Nadaljujte z branjem

Gospodarstvo je skorajda že v celoti okrevalo, nato pa… nas čaka recesija v obliki W

Gospodarstvo je skorajda že v celoti okrevalo, nato pa se je razplamtel drugi val epidemije. Julija sta bila obseg prodane industrijske proizvodnje in storitev le še 4% do 5% pod lansko ravnijo,  industrija je bila na podobni ravni tudi avgusta. Septembra je obseg porabe električne energije v gospodarstvu za lansko ravnijo zaostajal za manj kot 1%. Tudi indeks gospodarske klime (tehtani indeks zaupanja v različnih sektorjih gospodarstva in potrošnikov) je bil septembra za lansko ravnijo le še za 4%. Nato pa se je razplamtel drugi val epidemije in oktobra ter nato še posebej v novembru in decembru lahko pričakujemo ponovni upad gospodarske aktivnosti. Obeta se nam torej recesija v obliki črke W.

Poraba EE_ind_Stor-17102020

Nadaljujte z branjem

Zeleno & digitalno kot pot do okrevanja, odpornosti in razvoja

Jernej Štromajer

V zadnjih dneh so se v javnosti pojavile zaskrbljujoče informacije o slabo pripravljenem (osnutku) nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, na kar naj bi Slovenijo opozarjala Evropska komisija. Na informacije o slabo opravljenem delu se je odzval sam predsednik vlade, in sicer v skladu s taktiko, da je napad najboljša obramba: namesto z vsebinskimi odgovori je javnosti postregel z napadom na novinarko, ki je opozorila javnost na vladno šlamastiko (…).

Načrt za okrevanje in odpornost je namreč ključni dokument, ki bo podlaga za črpanje skoraj 5,2 milijarde evrov (od tega 1,6 milijarde nepovratnih in 3,6 milijarde povratnih sredstev) do leta 2026. Skupaj s sredstvi iz aktualnega in prihodnjega večletnega finančnega okvira (do leta 2027) gre za ključna (in glede na zaostreno javnofinančno situacijo skoraj edina) razvojna sredstva naše države, zato je ob velikem deležu stalnih stroškov državnega proračuna ključno, kako bomo ta denar uporabili.

Sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost v instrumentu za okrevanje, »NextGenerationEU« predstavljajo pomembno spremembo v načinu soočanja Evropske unije s poslabšano ekonomsko, finančno in socialno sliko. Po letih zagovarjanja politike zategovanja pasu in t. i. politike »schwarze Null«, ki jo je poosebljal nekdanji (konservativni) nemški finančni minister Schäuble, se je EU namesto za neoliberalno politiko varčevanja za izhod iz krize, ki jo je povzročil covid-19, odločila za keynesijanski pristop vlaganja. Namesto da bi EU strašila s trojko, tokrat odgovarja z naložbami za rast.

Nadaljujte z branjem

Dve zgodovinski lekciji za sedanjo korona krizo

Paul De Grauwe in Yuemei Ji izvrstno argumentirata, da imajo danes gospodarstva boljše možnosti okrevanja kot po obeh velikih krizah zadnjega stoletja (Velika depresija 1929-33 in Velika recesija 2008-13). To nakazujej tudi hitra okrevanja v sredini letošnjega leta, takoj ko so države umaknile adminstrativno zaprtje meja in določenih delov gospodarstva. Razlika je v dvojem. Prvič, danes nimamo bančnih kriz, zaradi česar banke niso zaustavile financiranja (prezadolženim) podjetjem. In drugič, za razliko od obeh velikih kriz so v tej krizi vse vlade uporabile ves arzenal municije obeh makroekonomskih politik (izjemno ekspanzivni monetarna in fiskalna politika) ter politike za ohranitev delovnih mest, zaradi česar ni prišlo do bistvenega povečanja brezposelnosti in trajnega zmanjšanja agregatnega povpraševanja.

Nauk za sedanji drugi val epidemije in morebitne naslednje valove je jasen: če bodo vlade in centralne banke angažirale dovolj velike stimulativne ukrepe, da ne pride do trajne škode v gospodarstvu (in zaposlenosti), bo okrevanje relativno hitro. Povečane javne dolgove pa bo treba sanirati čez daljše časovno obdobje in to predvsem prek višje gospodarske rasti ter ob bolj življenjskih fiskalnih pravilih, kot je ta teden poudarila tudi Isabel Schnabel, članica izvršnega odbora ECB.

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: