Cena evropske norosti glede pritrjenih zamaškov na plastenkah

Nisem še srečal človeka, ki ne bi preklinjal zaradi nore ideje Evropske komisije glede obvezne uvedbe zamaškov, pritrjenih na plastenke. Vedno znova se polijem, ko poskušam piti iz plastenke z bingljajočim zamaškom ali ko ga poskušam odtrgati. Pri plastenkah z vodo to nekako še gre, ker škoda ni tako drastična, če se poliješ. Večji problem je pri plastenkah s kavo ali jogurtom. Nekajkrat sem se polil po sveži beli srajci, ko sem se peljal na kak sestanek ali dogodek. Zdaj si plastenko odprem zunaj pred avtom, držeč plastenko daleč od sebe.

Komisija nam je ustvarila problem, ki ga nismo imeli.  Kajti Evropa ni problematična glede odpadne plastike – podatki kažejo, da polovica vse odpadne plastike pride v svetovna morja prek treh rek rek (Jangce, Ganges, Biserna reka), medtem ko iz Evrope (zaradi boljšega sistema zbiranja in recikliranja) pride zanemarljiv delež.

No, ta nora ideja evropskih birokratov ‘rešitev v iskanju problema) pa ni samo nora in škodljiva pri uporabi, pač pa je bila tudi  zelo draga pri implementaciji – nekaj milijard evrov. Ki bi jih lahko namenili za koristne inovacije. Ampak kaj, ko nas vodijo nori birokrati in avtokrati z absolutno močjo.

Civilizacija, ki ni nikoli potrebovala boga

China was, for all intents and purposes and for over 3,000 years, always rigorously secular.

This is well-illustrated by one of my favorite China stories ever. In the 16th century European missionaries, most of them Jesuits, started to go to China to attempt to convert the country to Christianity. The most impactful of these missionaries – by far – was Matteo Ricci, a historical figure unfortunately far too unknown but probably one of the most consequential men in history.

Ricci, a very smart man, told himself that it made zero sense for him to go to China dressed in his European catholic priest attire: if he did so, the Chinese would see him as nothing more than an exotic barbarian in a dress. So what did he decide to do? He dressed up as a Buddhist monk, telling himself that he’d sell Christianity as a foreign – and more correct – variant of Buddhism. He assumed that since Buddhism was an established religion in China, presenting Christianity as part of it would be a natural entry point.

Nice try, but it didn’t work. At all. Ricci stayed in China as a Buddhist monk for years but he made just about zero inroads. Why? Because, dressed like this, no-one in a position of power would give him the light of day. What Ricci failed to predict was that Buddhist monks – and all religious figures – had low social status in China: unlike in Ricci’s Europe of the time, religion was simply not a serious affair in China.

Nadaljujte z branjem

Minimalna plača in gospodarska uspešnost

Bine Kordež

O tem, da je tudi tisoč evrov neto minimalne plače, nizek znesek za pokrivanje tekočih mesečnih stroškov bivanja, seveda ni nobenega dvoma. To je bil tudi glavni argument pristojnega ministra in celotne vlade pri oblikovanju predloga o višini minimalne plače v Sloveniji za leto 2026. Predlog so razumljivo takoj podprli sindikati in zaposleni, saj je vsako povečanje plač dobrodošlo. Precej zadržkov do tega vladnega sklepa pa so imela gospodarska združenja. Izpostavljali so predvsem razmere v družbah, kjer so zaslužki nizki in jim bo visoko povečanje izplačil plač povzročilo precejšnje težave, mogoče tudi ogrozilo obstoj podjetij.

Nadaljujte z branjem

Zakaj so tuji investitorji za naložbe v podatkovne centre uporabili Francijo namesto Nemčije?

Na twitterju  (ja, X) se je razvila zanimiva diskusija po tem, ko je francoski predsednik Macron napovedal, da bo Francija namenila 70 milijonov evrov, da pritegne tuje strokovnjake za umetno inteligenco.

Diskusanti so padli po Macronu in mu rekli, da je klovn, saj je samo en Amazon lani namenil 200 milijard dolarjev za naložbe v umetno inteligenco.

Nakar je Macron odgovoril z grafom, kjer je pokazal, da je Francija prva na svetu po naložbah v podatkovne centre (glejte spodaj).

Spet je sledil odgovor, da to nima zveze s francoskimi investicijami v umetno inteligemco, saj gre za naložbi dveh tujih podjetij (iz ZAE in Kanade), ki sta kupili zemljo v Francciji, da bi investirali v podatkovne centre v Evropi.

No, in iz tega sledi naslovno vprašanje: Zakaj so tuji investitorji za naložbe v podatkovne centre uporabili Francijo namesto Nemčije?

Odgovor: Ker ima Francija za polovico nižje cene elektrike.

Zakaj ima Francija za polovico nižje cene elektrike od Nemčije?

Ker namesto vetrnic, sončnic in premoga 70 % elektrike dobi iz jedrskih elektrarn, ki proizvajajo najbolj poceni in najbolj nizkoogljično elektriko, kar je možno.

Je obnovljivim zelenašem zazvonil zvonec?

Umetna inteligenca je danes to, kar je bil parni stroj za industrijsko revolucijo. Umetna inteligenca sloni na ogromnih podatkovnih centrih, ki so ekstremno veliki porabniki elektrike. Za primerjavo: če upoštevamo, da 500-MW podatkovni center pri neprekinjenem obratovanju porabi približno 4,4 TWh elektrike na leto, je to okoli 2,7-krat več od letne porabe Mestne občine Ljubljana, ki znaša približno 1,6 TWh/leto. NEK Krško letno proizvede približno 5,5 TWh elektrike, vendar Sloveniji pripada le polovica, torej okoli 2,75 TWh/leto. To pomeni, da bi en sam 500-MW podatkovni center porabil približno 1,6-krat več elektrike, kot je celotna letna proizvodnja NEK, ki pripada Sloveniji. Trije takšni podatkovni centri pomenijo letno porabo enako sedanji porabi elektrike v Sloveniji. Ta primerjava zelo jasno pokaže, da so veliki podatkovni centri energetsko primerljivi z največjimi nacionalnimi porabniki in hitro presežejo zmogljivosti posameznih ključnih proizvodnih virov.

Zamagovalke v tej tehnološki in gospodarski revoluciji bodo države z veliko ponudbo poceni elektrike. In to niso države, ki so vložile stotine milijard evrov v vetrnice in sončnice ter stotine miljard evrov v subvencije zanje, pač pa države, ki so vložile 10-krat manj sredstev v gradnjo jedrskih in hidro elektran (ki jih ni treba subvencionirati in ljudi ni treba siliti, da si na strehe postavljajo sončnice, v klet pa baterije).

Zamagovalke v sodobni tehnološki in gospodarski revoluciji bodo države z jedrsko in hidro energijo oziroma države, ki danes vlagajo ogromna sredstva v jedrsko energijo. Ostale države čaka usoda držav, ki so tehnološko in industrijsko revolucijo prespale ali bile hendikepirane (denimo z ideologijo ali nesuverenostjo).

Epstein, Rotschildi in Wall Street

Epstein je bil fixer za Wall Street

Med drugim za Rotschilde:

Edmond de Rothschild Group was in trouble. It was the end of 2015 and, after months of turmoil, the Swiss private bank owned by a branch of the Rothschild dynasty was closing in on a multimillion-dollar settlement with the US Department of Justice for its part in helping rich Americans hide their assets.

Behind the scenes, the group’s French chief, Ariane de Rothschild, had tasked Jeffrey Epstein and the lawyer he had introduced her to, Kathy Ruemmler, with closing the deal.

“45 mio [million]?” de Rothschild asked Epstein in a December 2015 email exchange. He replied that, counting a $10mn fee for the lawyers involved and $25mn for him, “I think you will find that . . . all less than 80 pretty good”. “Deep thks for your amazing help,” de Rothschild answered.

Days later, the US DoJ announced a $45mn settlement with Edmond de Rothschild.

Vir: Financial Times

Bolna družba: Ko pedofilija postane normalna in družbeno sprejemljiva

Tudi jaz sem se pred leti, ko se je ruski predsednik Putin v tistem zelo dolgem govoru razgovoril o “satanističnem pedofilskem kultu”, ki obvladuje zahodno politiko, zgolj skremžil v nejeveri in prepričanju, da Putin pač v tej informacijski vojni z Zahodom temu ustrezno manipulira, da bi okrepil svojo domačo pozicijo. No, potem pa so začele curljati podrobnosti iz Epsteinovih dokumentov – o pedofilskem turizmu na njegovem otočku, o kanibalizmu in okultističnih praksah. In potem se je lista zahodnih elitnežev, ki so sodelovali v teh pedofilskih, kanibalističnih in okultističnih praksah samo še daljšala. 

In zadeve postajajo še bolj zaskrbkujoče zaradi dveh stvari. Prvič, zahodni mediji poročajo o tem zelo zelo previdno, pri čemer z izbiro besed zmanjšujejo pomen naštetih praks. Pedofilijo označujejo kot “odnose z mladoletniki”, posiljevanje deklet označujejo kot “spolni odnos z mladoletnimi ženskami” itd. Kot da bi novinarji dobili zelo jasna navodila, kako naj pišejo o tej temi. Enako kot so dobili navodila glede poročanja o izraelskem genocidu v Gazi. Glede na to, da je bil Epstein izraelski agent in da je vodil dejavnost na svojem otoku kot “Mosadovo izsiljevalsko tovarno“, postane zadeva lažje razumljiva.

In drugič, sumljivo je, da so zahodni politiki glede tega tako tiho. Nihče ne črhne besedice obsodbe teh dejanj, Nekateri nižje rangirani politiki pa te pedofilske spolne prakse normalizirajo – torej utrjujejo teren za družbeno normalizacijo teh moralno zavržnih in kaznivih praks. 

Recently I attended Putin’s press conference in Moscow. He started talking about how the West is run by a Satanic Paedophile cult. Honestly, I thought, “ok, steady on. I know you’re at war. But that’s a bit too much.” Turns out he was right. I mean, I’m sure the Russians have an excellent intel network around the world. And he knew.

But its not just the Epstein thing. I mean, that’s sick. Its as bad as it gets. But its not just that. The degeneracy runs right through British and European policy making. Both domestic and foreign. They are just not acting in our peoples interests.

Honestly I realised some time ago. That I’ve been an idiot these last few years. Trying to argue that the war in Ukraine is not in British and European interests. But then I finally realised that I’m arguing with degenerates. That’s what the British and European policy makers are. Degenerates. They simply don’t care about the future of British and European peoples. And what do you do about that?

Po Golobu obrat v desno?

V leto volitev smo vstopili z izrazitim razkorakom med pričakovanji iz leta 2022 in realnostjo političnega upravljanja danes. Takrat je Robert Golob kot »nov obraz« na levi sredini simboliziral obrat k racionalnosti, strokovnosti in depolarizaciji. Štiri leta kasneje pa se je v javnosti nagrmadil občutek razočaranja – ne le nad posameznimi politikami, temveč nad splošno neučinkovitostjo njegove vladne koalicije.

Obljubljene strukturne reforme so ostale nedokončane ali zgolj na ravni zavrženih osnutkov. Zdravstveni sistem se ni približal ciljem boljšega dostopa in krajših čakalnih vrst, davčna reforma ni, kot je obljubljaala, razbremenila dela s prehodom k obdavčenju premoženja, učinkovitost javnih sistemov se ni izboljšala. Rezultat je rast javnega sektorja – tako v številu zaposlenih kot v plačah, ki so se v povprečju zvišale za okoli 10 %, medtem ko so se v gospodarstvu povečale za polovico manj.

Nadaljujte z branjem

“Prevroči” klimatski modeli in škoda zaradi pretiravanj v interpretacijah

[Steven Koonin speaking, calm and measured tone, addressing an audience]

Steven Koonin: “The scientific community has misrepresented the science in order to push policy goals on an unwilling public.”

[Cut to Andrew Dessler, visibly agitated, voice rising, gesturing emphatically — he appears frustrated and raises his volume]

Andrew Dessler: “That is fucking bullshit! … You are criminals! The people who say this are criminals for misrepresenting the science and endangering the public by denying reality!”

The specific lines in the clip do appear in the broader context of the Soho 2022 debate, where tensions ran high over how climate science is communicated and interpreted.

Celotna razprava:

Epstein je bil ruski agent

Here is the proof Epstein was a Russian asset:

  • his girlfriend was the daughter of a Mossad agent
  • one of his best friends was Israel’s lawyer
  • another of his best friends was a former Israeli prime minister
  • he met with the current Israeli prime minister
  • a senior Israeli spy would stay at his house for weeks at a time
  • a friend invited him to bring his girls to Israel
  • he fled to Israel when he was charged with sex crimes against a minor
  • he was pictured wearing an IDF shirt
  • he was funded by pro-Israel fanatics
  • he worked for the Rothschilds
  • he donated to pro-Israel student groups
  • he was responsible for the Wexner group’s “pro-Israel philanthropy”
  • he supported Israeli settlement projects
  • his friends were all Zionists
  • he scathingly referred to non -Jews as “goyim”
  • he was involved in Israeli diplomacy efforts
  • he brokered security deals for Israel
  • he aimed to profit from regime changes in the Middle East
  • a former Israeli intelligence officer said he ran a honeypot for Israel
  • his business partner confirmed he ran a honeypot for Israel
  • one of his victims confirmed he ran a honeypot for Israel

As you can see, all of this was done for the benefit of Russia. There is no other explanation.

O (ne)koristnosti letnih poročil podjetij

Bine Kordež

Nedavno sem pregledoval tipično letno poročilo precej velike slovenske gospodarske družbe. Letna poročila družb morajo vsebovati opis poslovanja družb skupaj z računovodskimi izkazi in nekaterimi drugimi zakonsko določenimi vsebinami glede na velikost družbe. Letno poročilo je na eni strani namenjeno internim uporabnikom za kontinuirano spremljanje rezultatov družbe, predvsem pa različnim zunanjim deležnikom, ki si na osnovi podatkov iz letnega poročila oblikujejo sliko o perspektivah in finančnem položaju družbe.

Zaradi novih in novih zahtev in predpisov letna poročila največjih družbe presegajo že tudi 300 strani, a vsebinsko pomembnih za uporabnike je mogoče največ kakih 50 strani, pa še ta se izgubijo  v vsej množici podatkov, pogosto pa kake ključne informacije celo manjkajo.

Zunanji uporabniki so predvsem obstoječi in potencialni vlagatelji v družbo, ki potrebujejo  podrobnejši vpogled v finančno trdnost družbe in zanesljivost finančnih izkazov, kar mora pri vseh srednjih in velikih družbah potrditi zunanja revizijska družba. Dodatno jih seveda zanima tudi videnje vodstva družbe o bodočem razvoju, perspektivah in tveganjih s katerimi se soočajo. Finančna trdnost je ključen podatek tudi za partnerje družbe kot so banke, dobavitelji, kupci in drugi, da lažje ocenijo zanesljivost in dolgoročnost poslovanja s to družbo. Potem pa imamo še splošno javnost, tudi razne analitske službe, ki jih zanima predvsem vsebinski del poslovanja in podatki, ki to prikazujejo.

Zaradi pomembnosti letnega poročila, so vsebine predpisane z zakoni, standardi in raznimi drugimi predpisi. A uporabniki in tudi pripravljavci poročil ugotavljamo, da so poročila vse obsežnejša, vse daljša po številu strani, vsebujejo vse več in več raznih predpisanih vsebin – na drugi strani pa so vsebinsko vse bolj prazna. Zajemajo desetine strani raznih obveznih podatkov o družbi, ki jih praktično nihče ne prebira in ki skoraj nikogar ne zanimajo. Vsebinskih poročil o položaju družbe na trgu in o njenem premoženju pa je vse manj in še ta se izgubijo in jih je težko najti v obsežnih pisanjih o nepomembnih podrobnostih. Kot se radi izrazimo, lahko v poročilih prebiramo podrobnosti o posameznih drevesih, vse manj pa je celovitega opisa gozda. Seveda pa so formalno vsa pisanja v skladu s predpisi.

Nadaljujte z branjem