Razprava o umetni inteligenci je v zadnjih dveh letih dobila nov ton. Če smo še nedavno poslušali predvsem navdušence, ki so napovedovali prihod tehnološke revolucije, danes vse več uglednih ekonomistov, raziskovalcev in intelektualcev opozarja na temnejšo plat razvoja umetne inteligence. Ne gre več zgolj za vprašanje delovnih mest ali zasebnosti, temveč za nekaj bistveno bolj temeljnega: ali lahko umetna inteligenca oslabi človekovo sposobnost razmišljanja, učenja in ustvarjanja novega znanja? In še huje, ali lahko umetna inteligenca uniči človeštvo samo?

Najodmevnejši prispevek k tej razpravi je prispeval Nobelov nagrajenec Daron Acemoglu s sodelavcema. V letošnji razpravi so razvili teoretični model, po katerem lahko napredni agenti umetne inteligence postopoma zmanjšujejo človekovo motivacijo za pridobivanje znanja. Če ljudje vedno pogosteje prepuščamo razumevanje, analizo in odločanje algoritmom, se lahko začne zmanjševati skupna zaloga človeškega znanja. Avtorji celo opozarjajo na možnost »kolapsa znanja« – stanja, v katerem družba izgubi sposobnost samostojnega ustvarjanja in obnavljanja znanja.

Nadaljujte z branjem→

Pred dvema mesecema in pol, po začetku vojne proti Iranu in zaprtju Hormuške ožine, je velika večina najbolj uiglednih mednarodnih institucij – od IMF do Morgan Stanley – napovedovala, da lahko pride do hude energetske krize in posledično pritiska na rast cen (inflacijo) ter posledično stagnacijo zaradi dviga obretsnih mer. Če namreč nenadoma zmanjka na globalnem trgu 20 % ponudbe nafte in LNG, tretjine umetnih gnojil itd. (kar se ni zgodilo še nikoli), je logična posledica energetska kriza in kriza v prehrambeni industriji. Tudi jaz sem govoril o tej možnosti – v okviru različnih scenarijev. Edini dve osebi, ki se jih spomnim, ki nista sledili temu splošnemu mnenju v stroki, sta Javier Blas (glavni komentator za blagovne borze na Bloombergu) in Bojan Ivanc (glavni analitik na GZS). Njun argument je bil, da bo najbrž prišlo do “demand destruction” (strmoglavljenja povpraševanja) glede goriv, kar bo omejilo cenovne pritiske.

Od začetka vojne proti Iranu in zaprtja Hormuške ožine sta minila dva meseca in pol in do pričakovane krize ni prišlo. Cene nafte so sicer podvojene, vendar ne ekscesno visoke – na ravni med 90 in 100 $/sodček. Cene pogonskih goriv so sicer močno poskočile, vendar ne ekscesno visoko – v EU so na ravni  med 1.7 in 2.5 evra/liter. Torej cene nafte in derivatov so močno povišane, vendar ni pomanjkanja, ker nafte in goriv ni zmanjkalo. 

Ključno vprašanje je, zakaj kljub izgubi okrog 12 do 14 % globalne ponudbe nafte, ni prišlo do pomanjkanja nafte.

Nadaljujte z branjem→

Kateri tehnološki velikan ni prijavil (dovolj velikega) dobička na Irskem, da je v prvem četrtletju letos irski BDP upadel za 12 %?

Irsko je treba izvzeti iz Eurostatovih podatkov glede rasti BDP (itd.) na ravni unije, ker običajno – zaradi svoje narave kot davčne oaze – vedno skazi dejansko sliko. Brez Irske se je BDP v evrskem območju v prvem četrtletju povečal, z njo pa – navidezno – upadel.

Vpelješ pametne telefone in socialna omrežja, pa želja za druženje in parjenje umre tudi v Indiji.

Pametni telefoni in družbena omrežja so najbolj učinkovito kontracepcijsko sredstvo.

Včeraj mi je kolega poslal povezavo na nov strateški program Evropske komisije, imenovan “European technological sovereignty package“. Zbodla me je votla pompoznost besed, s katerimi so evropski neizvoljeni avtokrati pospremili ta strateški paket in začrtali njegove cilje. Takole gre:

The European Commission has put forward the European technological sovereignty package, a set of measures to strengthen the EU’s capacity in semiconductors, artificial intelligence (AI), cloud and open source.

…

These measures will enable Europe to become an AI continent – that is to say, a global leader in the research, development and adoption of artificial intelligence. This new package fasts-tracks this ambition, protecting Europe’s digital independence. The tech sovereignty package builds on and complements existing initiatives such as the Competitiveness Compass and the Economic Security Strategy.

Ob takšni votli pompoznosti naših evropskih avtokratov normalen človek niha med vprašanjem, ali so se ti avtokrati nenadoma prebudili iz stoletnega spanca Trnujčice, in vprašanjem, kaj so pokadili, preden so se lotili sestavljanja tega programa in opisovanja njegovih učinkov.

Oprostite, EU je tehnološko revolucijo zamudila pred dobrimi 30 leti, ko se je z oblikovanjem Enotnega evropskega trga s skupnimi evropskimi politikami glede omejevanja konkurence, zatiranja državne pomoči in nato s z množico regulacij (od GDPR, blockchaina do umetne inteligence in avtonomne vožnje) odločila, da bo z ekscesivno regulacijo zatrla tehnološki napredek in njegovo uporabo v gospodarstvu, administraciji, zdravstvu,…, in vsakdanjem življenju. Podatkovnim centrom in umetni inteligenci se je EU odpovedala po letu 2010, ko je s fanfarami šla na pot zelene transformacije prek energije sonca in vetra in s križarsko vojno proti jedrski energiji in plinu. Noben podatkovni center ne mor edfelovati brez stalne, zanesljive oskrbe s poceni električno energijo, ki jo umetna inteligenca potrebuje tako kot mi ljudje kisik in hrano. Noben podatkovni center ne deluje na sonce (tistih nekaj ur, ko sije sonce). Še naš slovenski superračunalnik je priklopljen na dravske hidro elektrarne.

Oprostite, EU je tehnološko revolucijo prespala in izpustila (tako kot Kitajska industrijsko revolucijo pred 200 leti). Prepozno je, EU nima nobenega tehnološkega velikana, nima niti lastnega softverja za vsakdanjo uporabo, nima lastnega razvoja čipov, nima lastnega razvoja umetne inteligence. EU nima zanesljive oskrbe z elektriko, nima poceni elektrike (razen Francije in Švedske). EU nima ničesar, s čimer bi lahko tekmovala z ZDA in Kitajsko, ki sta se tehnološke revolucije lotili pred tremi desetletji. EU ne more več biti “voditelj v raziskovanju in razvoju umetne inteligence“, ker v ta namen ni pred desetletji usmerila desetin milijard evrov in ker je vsakogar, ki je imel potencial za razvoj uničila z regulacijo, uporabo podatkovnih centrov pa onemogočila z visokimi cenami elektrike.

Bahati zapis ob pospremitvi “evropske tehnoške strategije” se bere kot samoparodija najvišjih uradnikov EU.

Zdaj pa pride najbolj perverzni del zgodbe. Ime novega EU programa se glasi “European technological sovereignty package“, predzadnji stavek v zapisu na spletni strani programa s to objavo pa se glasi: “This new package fasts-tracks this ambition, protecting Europe’s digital independence.” Torej paket, ki naj bi zagotovil evropsko suverenost in neodvisnost na področju razvoja čipov, umetne inteligence in podatkov v oblakih. Toda istočasno z lansiranjem tega programa je EU podpisala z ZDA t.i. Pax Silica, s katerim se je zavezala, da bo apriori izločila vse kitajske komponentne in softverske rešitve in se navezala na ameriške. Ta usmeritev seveda ne pomeni tehnološke suverenosti in neodvisnosti EU, pač pa pomeni, da se je s tem EU zavezala, da se bo sama zaprla v ameriško tehnološko kletko.

Nadaljujte z branjem→

Evropski zaton v zadnjih 30 letih je 3-krat hitrejši od zatona Kitajske po začetku industrijske revolucije (1820-1879), ki jo je Kitajska zamudila oziroma  namerno izpustila. Evropa je izpustila digitalno in zečeno tehnološko revolucijo. Ker se je ukvarjala z ekscesno regulacijo in ekscesnim varćevanjem.

Axios reported that Trump exploded at Netanyahu. Called him “fucking crazy.” Said “you’d be in prison if it weren’t for me.” Said “everybody hates you now.”

The journalist is Barak Ravid again, we talked about it. Israeli. Based in Washington. Covers the Netanyahu-US relationship for Axios, and every latest deals to calm the markets.

This is the same journalist who wrote the exact same type of story about Biden. There is literally a book chapter about this pattern. It is called “Fuming Biden.” The same reporter. The same format. The same function. Different president.

Now watch the response.

Mark Levin, a close ally of both Trump and Netanyahu, did not deny the story. He demanded an FBI investigation into who leaked it. When your defense is “this should never have leaked” instead of “this never happened,” you have confirmed the call happened.

But here is the part that matters.

Why would Levin, a friend to BOTH men, confirm the most explosive account of their relationship ever published?

Because it serves both.

Nadaljujte z branjem→

V Poročilu o konkurenčnosti je Mario Draghi prikazal spodnji graf glede divergence v dinamiki produktivnosti med EU in ZDA (ki ga tudi jaz redno citiram). V skladu s tem grafom naj bi evropska produktivnost začela po letu 1995 relativno upadati za ameriško in naj bi v slabih treh desetletjih zaostala za približno 15 %.

Glede tega evropskega zaostajanja se je v preteklih dveh tednih razvila zelo živahna debata med ekonomisti – med Krugmanom na eni ter Aghionom, Bergeaudom in Garicanom na drugi strani (v katero se vključujejo tudi drugi, denimo Robert Inklar, Olivier Blanchard itd.). Diskusija se vrti okoli vprašanja, ali EU res zaostaja za ZDA v rasti produktivnosti, oziroma natančneje o tem, kateri pristop k merjenju je primeren za oceno relativnega gospodarskega uspeha.

Nadaljujte z branjem→

… pač pa zaradi pridnosti – sposobnosti inovirati nove tehnologije in z njimi proizvajati več.

To je bila centralna tema knjige “Bogastvo narodov” Adama Smitha. Spodnja slika to izvrstno ilustrira. Španija kljub odkritju Južne Amerike in ropanju stotisočev ton zlata v obdobju 1500-1800 ni uspela povečati svoje blaginje (BDP na prebivalca). To pa je uspelo V. Britaniji, kjer je bil leta 1765 odkrit parni stroj (James Watt), ki je sprožil industrijsko revolucijo.

.