Bine Kordež
Nedavno sem pregledoval tipično letno poročilo precej velike slovenske gospodarske družbe. Letna poročila družb morajo vsebovati opis poslovanja družb skupaj z računovodskimi izkazi in nekaterimi drugimi zakonsko določenimi vsebinami glede na velikost družbe. Letno poročilo je na eni strani namenjeno internim uporabnikom za kontinuirano spremljanje rezultatov družbe, predvsem pa različnim zunanjim deležnikom, ki si na osnovi podatkov iz letnega poročila oblikujejo sliko o perspektivah in finančnem položaju družbe.
Zaradi novih in novih zahtev in predpisov letna poročila največjih družbe presegajo že tudi 300 strani, a vsebinsko pomembnih za uporabnike je mogoče največ kakih 50 strani, pa še ta se izgubijo v vsej množici podatkov, pogosto pa kake ključne informacije celo manjkajo.
Zunanji uporabniki so predvsem obstoječi in potencialni vlagatelji v družbo, ki potrebujejo podrobnejši vpogled v finančno trdnost družbe in zanesljivost finančnih izkazov, kar mora pri vseh srednjih in velikih družbah potrditi zunanja revizijska družba. Dodatno jih seveda zanima tudi videnje vodstva družbe o bodočem razvoju, perspektivah in tveganjih s katerimi se soočajo. Finančna trdnost je ključen podatek tudi za partnerje družbe kot so banke, dobavitelji, kupci in drugi, da lažje ocenijo zanesljivost in dolgoročnost poslovanja s to družbo. Potem pa imamo še splošno javnost, tudi razne analitske službe, ki jih zanima predvsem vsebinski del poslovanja in podatki, ki to prikazujejo.
Zaradi pomembnosti letnega poročila, so vsebine predpisane z zakoni, standardi in raznimi drugimi predpisi. A uporabniki in tudi pripravljavci poročil ugotavljamo, da so poročila vse obsežnejša, vse daljša po številu strani, vsebujejo vse več in več raznih predpisanih vsebin – na drugi strani pa so vsebinsko vse bolj prazna. Zajemajo desetine strani raznih obveznih podatkov o družbi, ki jih praktično nihče ne prebira in ki skoraj nikogar ne zanimajo. Vsebinskih poročil o položaju družbe na trgu in o njenem premoženju pa je vse manj in še ta se izgubijo in jih je težko najti v obsežnih pisanjih o nepomembnih podrobnostih. Kot se radi izrazimo, lahko v poročilih prebiramo podrobnosti o posameznih drevesih, vse manj pa je celovitega opisa gozda. Seveda pa so formalno vsa pisanja v skladu s predpisi.
Nadaljujte z branjem→
You must be logged in to post a comment.