Kaj je narobe z razpisom za izdelavo PZI projektov v BIM okolju za izgradnjo drugega tira železniške proge Divača – Koper

Ivan Rus inBojan Strah

Prispevek, s katerim v nadaljevanju predstavljamo svoje stališče glede novih zapletov na projektu drugi tir, je spodbudil revizijski zahtevek na razpisno dokumentacijo za »Izdelavo PZI projektov v BIM okolju za izgradnjo drugega tira železniške proge Divača – Koper« in je povzetek daljšega prispevka v prilogi. Ključne ugotovitve in pomisleki se nanašajo na:

  • Absolutno nerealno kratek rok za izdelavo projektne PZI dokumentacije.
  • Odločitev naročnika za projektiranje celotnega projekta, namesto “per partes”.
  • Smiselnost eksperimentiranja z novo BIM tehnologijo, oziroma konceptom prihodnosti na največjem inženirskem projektu.
  • Primernost razpisanega nivoja BIM modeliranje za kompleksen linijski projekt.
  • Potencialno diskriminatornost glede nazivov BIM strokovnjakov in njihovega potrjevanja.
  • Zgrešeno pričakovanje naročnika glede terminskega in stroškovnega obvladovanja projekta z BIM 4D in 5D modelom.

Kombinacija prekratkega roka in diskriminatornih zahtev pri razpisu »Izdelava PZI projektov v BIM okolju za izgradnjo drugega tira železniške proge Divača – Koper«, je bila vzrok za vložitev revizijskega zahtevka s strani projektantskega podjetja Geoportal d.o.o. Kaže, da so pričakovanja naročnika nerealna in razpisne zahteve neprimerne tudi z vidika projektantske stroke, ki je neposredno vpletena v obravnavani razpis. Ključni deli razpisa več kot očitno kažejo na najmanj zavedenost odgovornih oseb na strani naročnika in pretirano zagnanost določenega kroga projektantske in inženirske stroke, ki je svetovala naročniku glede načina in koristi uvajanja BIM tehnologije.

Nadaljujte z branjem

Podjetja bi morala redefinirati svoje strateške cilje

Čeprav nekateri pozivajo podjetja, da namesto finančnih ciljev redefinirajo svoj “smisel delovanja” kot prispevek, ki ga imajo na družbo, pa se je glede tega, spremenilo bore malo. Kot že dolgo ugotavlja Mariana Mazzucato, je prvi korak k redefiniranju poslovnega udejstvovanja podjetij v priznanju, da dodano vrednost ustvarjamo vsi, celotna družba. In da vloga države nikoli ni bila zgolj v popravljanju tržnih nepravilnosti, pač pa je država tista, ki je denimo razvila internet in poslala človeka na luno.Država je tista, ki razmišlja in deluje strateško in dolgoročno.

Vendar bo težko prepričati podjetja, da njihov smisel obstoja ni maksimizacija dobička (maksimiranja “vrednosti” za lastnike), pač v maksimiranju vrednsoti za celotno družbo, denimo v konkretnih ciljih, kot je denimo zmanjševanje količine plastike v oceanih. Čeprav nekatere dobre primere poznamo, denimo iniciativa Philip Morrisa za “prihodnost brez dima” (ki je seveda s prenosom težišča iz fizičnih cigaret na e-cigarete v njihovem poslovnem interesu, pa vendar prinaša pozitivne kolateralne koristi za celotno družbo).

One year ago, BlackRock chairman and CEO Larry Fink wrote a letter to 500 CEOs asking them to rethink their sense of purpose. “To prosper over time,” he wrote, “every company must not only deliver financial performance, but also show how it makes a positive contribution to society.”

Fink argued that companies’ excessive short-term focus was hurting their ability to create more value in the long run. Some prominent politicians – including and (until Brexit torpedoed her policy agenda) British Prime Minister Theresa May – have also advocated a more inclusive and less predatory form of capitalism.

Nadaljujte z branjem

Weekend reading

Znova: Input-output analiza za talibane (na primeru drugega tira)

Spodaj je en zabaven primer aplikacije input-output (IO) analize  na konkretnem primeru, in sicer na primeru izgradnje drugega tira Koper – Divača. Na forumu Financ forumaš Endimion trumi forumašev s kompleksom, pardon, svetovnim nazorom vaškega obrtnika izpred prve industrijske revolucije razlaga, zakaj predprimitivna izjava o nepotrebnosti drugega tira “Ker ga ne potrebujemo (ne kot fizične osebe, ne kot podjetniki.)” ne zdrži za četrt naprstnika intelektualne presoje. Neredigirano (in žmohtno):

Gospa iz Madžarske si nanudi novega Hyundai-a. Ga plača prodajalcu. Ta prodajalec potem plača prevoz iz koreje do jebene Budimpešte. Njen i30 se lepo prhojsa v Koper, pa je najprej plačana Luka. Potem del stroška prevoza dobi slovenski ajzenponar, ki avto na vlakovni kompoziciji pelje čez Slovenijo. Ajzenponar plača TEŠ za elektriko ki jo je porabila lokomotiva. TEŠ plača knapu v Velenju za kolm s katerim proizvajajo el. Energijo. Knap gre pa potem k malemu ubozemu tišlarju in kupi novo kuhinjo za doma.

Vse skup z denarjem gospe ki je kupila nov avto. In veliko teh gospa. In gospodov. Ki kupijo na drugi strani sveta še vse kaj drugega kot Hyundai-e. Če delček te tuje porabe ostane nam kot vmesnemu členu v verigi, ima od tega dosti ljudi koristi. Tudi tisti ki na prvi pogled nimajo veze z vezo z transportno verigo Luka Koper – SŽ.

Nadaljujte z branjem

Zmaga pri drugem tiru, čas za novo bitko

Kljub temu, da imam(o) visok prag bolečine, pa je včasih vseeno prijetno videti, kako se stvari, za katere se iskreno zavzemaš in zanje pošteno boriš, obračajo v pravo smer. In dobiš potrditev, da si imel – za razliko od oponentov, ki imajo ves denar in oblast te države – ves čas prav. Od samega začetka. Prejšnji teden je minilo natanko štiri leta, odkar smo na Ekonomski fakulteti predstavili študijo o nujnosti gradnje in možnosti financiranja drugega tira Koper – Divača. Tedanja še sveža Cerarjeva vlada je bila tedaj absolutno proti temu projektu in je naročala študije, da bi pokazala, kako se ta projekt ne splača in da je visoka cena absolutno upravičena. Nato si je v neki točki zaradi naših prizadevanj premislila in začela zagovarjati ta projekt – vendar tehnično napačno zasnovanega, predragega in z abotnimi finančnimi konstrukti.

Danes je glede mojih (naših) razumnih zahtev padla še zadnja neracionalnost – pregrešno drag madžarski kapitalski vložek (kredit) v projekt drugega tira. Ta dolga bitka se zdi zmagana, saj smo v etapnih zmagah dosegli vse štiri ključne cilje:

  • 2. tir se bo gradil,
  • cenejši bo od ocene DRI za vsaj 300 mio evrov,
  • imel bo 2-cevno (2-tirno) zasnovo,
  • finančna konstrukcija ne vključuje dragega madžarskega kapitalskega vložka.

Nadaljujte z branjem

Brexit, zmaga nazadnjaškega konzervativizma in njegov mlinski kamen

Andrej Korošak

Tako, pa smo dočakali tisto najhujše, tisto, kar se nikakor ne bi smelo zgoditi civilizirani, razsvetljenski, nenazadnje v globalno soodvisnost vpeti Evropi – Brexit kot najhujša nočna mora aktualne geopolitične konstelacije. Koliko je v tem najverjetnejšem izstopu racionalnega in koliko iracionalnega? Komaj predstavljiva je neznosna lahkotnost, s katero je uspelo najbolj nazadnjaškim političnim akterjem v Veliki Britaniji (in širše!) pritegniti tako široko podporo ljudskih množic.

Razlogi so pričakovano večplastni, družboslovne študije so sprva navajale zlasti demografske in sociološke faktorje (starost, geografsko poreklo, razredno pripadnost, socialno mobilnost), toda šele v zadnjem času so nekateri raziskovalci pričeli opozarjati na tipično psihološke dimenzije ekstremno desnega volilnega telesa, najbolj »zaslužnega« za zategovanje mlinskega kamna okoli vratu britanske družbe.

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: