Najboljši napovednik britanskega zasuka v desno: delež nizkokvalificirane delovne sile

Tudi v Britaniji se je zgodil “Trumpov paradoks” – zanj je volila predvsem bela nizkokvalificirana delovna sila, ki je čutila posledice prostotrgovinskih sporazumov (NAFTA), globalizacije, t.j. relokacije proizvodnje (in delovnih mest) v Azijo in Latinsko Ameriko. Zanj so volili tisti, ki so nasedli, da bo Trump vrnil ta izgubljena delovna mesta. V Britaniji je bila po petkovih volitvah najbolj razširjena razlaga dramatičnega zasuka v desno (ali bolje: stran od levice, saj so konzervativci pridobili le 1 ot, laburisti pa izgubili 8 ot) v opredeljenosti volilcev za Brexit. Če gremo korak globlje, pa opredeljenost volilcev za Brexit določa njihov socialni položaj. Nizkokvalificirani delavci so se čutili frustrirane zaradi EU ter ogrožene zaradi pritoka cenejše delovne sile iz vzhodnih članic EU. In celi močno delavski okraji, ki so bili od leta 1930 laburistični, so zdaj volili za konzervativce.

Drugače rečeno, za cilje bogatih konzervativcev, ki so si zaželeli samostojnosti Britanije,  so volili obupani, slabo plačani nizkokvalificirani delavci. Tisti, ki bodo z Brexitom izgubili še več.

Image

Vir: Financial Times

Pomen javnih investicij v R&R za spodbujanje inovacij v zasebnem sektorju

John Van Reenen, eden izmed ekonomskih zvezdnikov (prej London School of Economics, zdaj MIT) s kolegoma (Moretti, Steinwender) v novem working paperju razkriva pomen javnih investicij v raziskovalno-razvojno dejavnost (R&R) in njihov pomen za spodbujanje inovacij v zasebnem sektorju. 

Van Reenen in kolegi ugotavljajo, da vsak 1% javnih investicij v R&R letos spodbudi za skoraj 0.5% zasebnih investicij v R&R v naslednjem letu:

In both datasets, we uncover evidence of “crowding in” rather than “crowding out,” as increases in government-funded R&D for an industry or a firm result in significant increases in private sector R&D in that industry or firm. A 10% increase in government-financed R&D generates 4.3% additional privately funded R&D. An analysis of wages and employment suggests that the increase in private R&D expenditure reflects actual increases in R&D employment, not just higher labor costs. […] We also find evidence of international spillovers, as increases in government-funded R&D in a particular industry and country raise private R&D in the same industry in other countries. Finally, we find that increases in private R&D induced by increases in defense R&D result in significant productivity gains.

Nadaljujte z branjem

Get Brexit done!

Michael Roberts Blog

That was the campaign slogan of the incumbent Conservative government under PM Boris Johnson.  And it was the message that won over a sufficient number of those Labour voters who had voted to leave the EU in 2016 to back the Conservatives.  One-third of Labour voters in the 2017 election wanted to leave the EU, mainly in the midlands and north of England, and in the small towns and communities that have few immigrants.  They have accepted the claim that their poorer living conditions and public services were due to the EU, immigration and the ‘elite’ of the London and the south.

Britain is the most divided in Europe geographically.  The election confirmed this ‘geography of discontent’, where rates of mortality vary more within Britain than in the majority of developed nations. The disposable income divide is larger than any comparable country and has increased over the past 10…

View original post 788 more words

Ko populizem omrači um celi naciji in ta hoče še več

To, kar se je včeraj zgodilo v Veliki Britaniji (ko je Boris Johnson iz praktično izenačenega položaja z laburisti še pred dobrim mesecem dni pripeljal konzervativce do velike absolutno večinske zmage na volitvah), ni zgodovinsko nič novega. Takšna sprememba volilnega sentimenta v tako kratkem času  se je zgodila že velikokrat skozi zgodovino. Zanjo je tipično, da se zgodi v populistični maniri. Ko je nacija razklana zaradi drugih razlogov, kot je socialno nezadovoljstvo po veliki krizi, in ko (se zdi, da) politična elita neodločno išče rešitve, se javni sentiment nenadoma obrne v korist tistega, ki najglasneje kaže krivce in ponuja najbolj enostavne rešitve. Ki so lahko povsem nepomembne in napačne glede na vzrok in obseg samega problema (pogrom nad Židi, zaustavitev pritoka migrantov, ali izhod iz EU itd. kot odgovor na povečano brezposelnost, vladno varčevanje in socialno mizerijo po krizi).

V času negotovosti javnost išče mesijo, odrešitelja. Negotovega povprečnega volilca ne zanima, ali je ta mesija pravi ali lažen, zanima ga le konec negotovosti. Boris Johnson (BoJo) ima težave z dejstvi, koherentnostjo in konsistentnostjo, toda ponuja enostavne rešitve. Tako kot je Hitler, Thatcherjeva, Orban ali Janša.

Nadaljujte z branjem

Pregled celotne obdavčitve v Sloveniji glede na višino prejemkov – I. del

Bine Kordež

Povzetek

V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. Poglobljene analize primerljivih držav vseeno kažejo, da je naša obdavčitev plač pri večini zaposlenih dokaj podobna obdavčitvi v tujini. Res pa odstopamo navzgor pri obdavčitvi najvišjih plač. Ker nimamo uvedene omejitve plačevanja socialnih prispevkov (socialne kapice), so prejemki nad pet ali deset tisoč evri dokaj močno obdavčeni. Sicer nimamo veliko ljudi, katerih mesečni prihodki bi presegali te zneske, a pri najvišji obdavčitvi od dodatno izplačanega zneska upravičenec prejme le tretjino, ostalo nameni državi. Zato velja tudi ocena o visoki progresivnosti obdavčitve dela.

Čeprav ni dilem glede tega, pa pri tovrstnih ocenah zanemarjamo dejstvo, da državljani plačujemo tudi druge davščine. Država pobere veliko dajatec z davki na potrošnjo (DDV, trošarine) ter z davki na premoženje. Ko pa pogledamo plačilo vseh navedenih davkov skupaj, pa ugotovimo, da davčne stopnje vseeno niso tako progresivne.

Nadaljujte z branjem

The Paradox of Risk: Leaving the Monetary Policy Comfort Zone

Odlična predstavitev odlične knjige: Angel Ubide: “The Paradox of Risk: Leaving the Monetary Policy Comfort Zone”.

“Paradoks tveganj”, kot ga opredeljuje Ubide: nosilci ekonomskih politik v svoji veliki vnemi, da bi bili konzervativni in preudarni v politikah, ki jih sprejemajo, niso dovolj agresivni, s čimer poslabšajo oziroma naredijo bodočo situacijo še bolj tvegano. Preprosto in ljudsko rečeno, to je enako, kot če v svoji želji biti konzervativni in preudarni prepolovite dozo zdravila, ki vam ga je predpisal zdravnik, s čimer seveda ne pomagate pri zdravljenju bolezni, ampak situacijo samo še dodatno poslabšujete.

Nismo (še) najboljši, vendar vztrajno plezamo proti vrhu

Britanski poslovni časnik Financial Times (FT) je “našo” ekonomsko fakulteto že drugo leto zapored uvrstil med 95 najboljših poslovno-ekonomskih šol v Evropi.

 

  • Britanski poslovni časopis The Financial Times, ki je uveljavljen kot vodilna avtoriteta na področju izbire in rangiranja najboljših poslovnih šol na svetu, je uvrstil Ekonomsko fakulteto na lestvico » European Business Schoool Rankings 2018« med 95 najboljših evropskih poslovnih šol
    European Business School Rankings 2018
  • Program Ekonomske fakultete Poslovodenje in organizacija – IMB se je z uvrstitvijo na 87. mesto »FT Global Masters in Management ranking 2019« uvrstil med 100 najboljših programov na svetu s področja »Master in Management«. Program IMB je po kriteriju »karierno napredovanje« na tej lestvici uvrščen na 2. mesto, po kriteriju »vrednosti za denar« pa na 6. mesto med vsemi programi na svetu.

To je seveda veliko priznanje za našo inštitucijo, za vse sodelavke in sodelavce ter potrditev, da delamo prav in da naši napori niso zaman. Seveda pa vrh ostaja izziv za vse nas.

 

%d bloggers like this: