Kdo je Peter Thiel?
Peter Thiel, rojen leta 1967 v Frankfurtu kot nemško-ameriški podjetnik, venture kapitalist in politični aktivist, je dosegel bogastvo predvsem prek soustanovitve PayPala (skupaj z Elonom Muskom) leta 1998, ki ga je eBay kupil za 1,5 milijarde dolarjev leta 2002, kar mu je prineslo več sto milijonov dolarjev; nadaljeval je z investicijami, kot je prvi zunanji vložek v Facebook leta 2004, in soustanovitvijo Palantir Technologies leta 2003, podjetja za analizo velikih podatkov, ki je danes vredno več deset milijard dolarjev, njegovo osebno premoženje pa po ocenah iz decembra 2025 znaša okoli 27,5 milijarde dolarjev.
Njegova kontroverzna vloga pri sistemih za nadzor izhaja iz Palantirja, ki je financiran s strani CIE in zagotavlja tehnologijo za masovno zbiranje podatkov, prediktivno policijo in vladni nadzor, kar je kritizirano kot kršitev zasebnosti – podjetje sodeluje z agencijami kot so NSA, ICE in policija v ZDA, kjer je uporabljeno za sledenje migrantom in napovedovanje kriminala.
V vojni v Gazi je Thiel prek Palantirja vpleten v podporo izraelski vojski od leta 2014, kjer podjetje zagotavlja AI-orodja za nadzor, ciljanje in generiranje seznamov tarč, kar je skaliralo med genocidom od 2023 naprej, kar je sprožilo kritike o sodelovanju pri vojnih zločinih in umik nekaterih investitorjev, kot je norveški sklad.
Thiel je na drugi strani vpliven podpornik desnice in je že dolgo predmet kontroverz zaradi mešanja tehnološkega elitizma, političnega aktivizma in radikalnih idej. Financiral je kampanjo Donalda Trumpa in JD Vancea, njegovo podjetje Palantir pa je kritizirano zaradi sodelovanja pri vladnem nadzoru in masovnem zbiranju podatkov. Ključni vir njegove kontroverznosti je esej iz leta 2009 z naslovom The Education of a Libertarian (objavljen v Cato Unbound), kjer je zapisal: »I no longer believe that freedom and democracy are compatible« (»Ne verjamem več, da sta svoboda in demokracija združljivi«). V Financial Timesu so to tezo večkrat omenjali kot temelj njegove politične filozofije – nazadnje v članku iz februarja 2025 o podobnih pogledih Elona Muska, kjer FT poudarja, da Thiel po finančni krizi vidi demokracijo kot oviro za resnično svobodo. Podrobneje razlaga, da sta od leta 1920 »ogromno povečanje števila prejemnikov socialne pomoči in razširitev volilne pravice na ženske – dve skupini, ki sta za libertarce izjemno problematični – spremenili »kapitalistično demokracijo« v oksimoron, saj te volilne baze glasujejo za redistribucijo, regulacijo in državno intervencijo, ki dušita inovacije in individualno svobodo. Thiel ne predlaga odvzema volilne pravice (v pojasnilu je zapisal, da bi bilo to »absurdno«), temveč »beg« iz politike prek tehnologije: kibernetski prostor, seasteading (plavajoče avtonomne kolonije na morju) ali vesolje, kjer bi lahko ustvarili prostore brez vladnega nadzora. To je videl kot »smrtno tekmo« med politiko in tehnologijo, kjer demokracija vodi v stagnacijo, prava svoboda pa zahteva izstop iz nje.




You must be logged in to post a comment.