Bruce Springsteen – If I Could Only Be Your Lover
Se je China shock 1.0 sploh zgodil? Kako se maje zgodba o kitajskem uničenju ameriške industrije
Kitajska je preplavila ameriški trg s poceni izdelki, uničila milijone industrijskih delovnih mest in za seboj pustila opustošene skupnosti, revščino ter politično radikalizacijo. Tako se glasi zgodba o prvem »kitajskem šoku«, ki je iz akademskih člankov prešla v politične govore in postala eno glavnih opravičil za trgovinsko vojno s Kitajsko. Toda kaj, če so njeni najbolj odmevni sklepi posledica pomanjkljive ekonometrije? Joseph Francis z Univerze v Birminghamu v še povsem svežem članku Whimsy and Fragility in the “China Shock” Narrative, objavljenem septembra 2026 v reviji Econ Journal Watch, dokazuje, da po metodoloških popravkih ostane precej manj od zgodbe, ki je pomagala preoblikovati ameriško ekonomsko politiko. Ostane negativen učinek na industrijsko zaposlenost v bolj izpostavljenih območjih, močno pa oslabi dokazna podlaga za širšo pripoved o njihovem gospodarskem in družbenem zlomu.
Francis polemizira z vplivno raziskavo Davida Autorja, Davida Dorna in Gordona Hansona The China Syndrome: Local Labor Market Effects of Import Competition in the United States iz leta 2013. Ta raziskava je najprej šokirala ekonomiste na področju zunanje trgovine, nato pa je njena poanta o “negativnem kitajskem šoku” postala splošmo pripoznana in postala izhodišče za kasnejše ameriške in zdah tudi evropske trgovinske in industrijske politike.
Keynes – največji ekonomist 20. stoletja, ker je rešitve postavljal pred dogme
Keynes je zame največji ekonomist 20. stoletja, ker je premogel nekaj, kar je v ekonomiji precej redkejše od tehnične spretnosti: neodvisno presojo in pogum, da ji sledi. Ni sprejel, da milijoni brezposelnih dokazujejo potrebo po še več potrpežljivosti, če jih teorija ni znala pojasniti. Zahteval je boljšo teorijo in učinkovitejšo politiko. Njegovo neideološkost razumem prav v tem pomenu. Imel je jasne vrednote in predstavo o dobri družbi, vendar svojih ukrepov ni spreminjal v predmete vere. Trg, država, javna poraba, varčevanje in denarna politika so bili sredstva, katerih primernost je določal problem. Ekonomist mora biti sposoben priporočiti večjo porabo, kadar je povpraševanja premalo, in njeno omejevanje, kadar gospodarstvo dosega meje zmogljivosti. Če tega ne zmore, njegove presoje ne vodi analiza. Vodi jo pripadnost.
Robert Skidelsky v biografiji John Maynard Keynes: Economist, Philosopher, Statesman pokaže, kako je prav ta neodvisnost usmerjala Keynesov intelektualni razvoj. Keynes ni začel z izdelanim načrtom preureditve kapitalizma. Do svojih prelomnih ugotovitev je prišel ob soočenju z neuspehi obstoječe politike. Množična brezposelnost, propadanje podjetij in uničevanje proizvodnih zmogljivosti so bili zanj problemi, ki jih je treba rešiti. Ni sprejel, da mora družba nemočno prenašati katastrofe, za katere je ekonomska stroka trdila, da se bodo sčasoma popravile same. Ko so se dejstva razšla s teorijo, je zahteval popravek teorije. Prav v tem je bila njegova revolucionarnost.
Flydubai false flag
Čudeži se dogajajo. In tudi izraelski mesarji so sposobni goloročno onesposobiti oboroženega kopilota in obrniti navpično krivuljo leta letala, ki je padlo za okoli 4.300 metrov v vsega 29 do 37 sekundah, ker so se tega naučili iz gledanja televizijske serije.
Newton iz Pekinga: Se začenja eksplozija znanstvenih odkritij?
Znanstveni napredek je bil stoletja odvisen od sposobnosti posameznikov, da so v množici opažanj prepoznali zakonitosti, oblikovali nove pojme in z njimi pojasnili delovanje sveta. Med opazovanjem gibanja teles in nastankom splošne teorije mehanike so morale dozoreti ideje o masi, sili in energiji. Umetna inteligenca zdaj posega tudi v ta ustvarjalni del znanosti. Sistem AI-Newton je iz podatkov o gibanju teles samostojno oblikoval fizikalne pojme in ponovno odkril temeljne Netonove zakone klasične mehanike. V približno dveh dneh računalniškega izvajanja je rekonstruiral pomemben del znanja, ki je nastajalo skozi stoletja razvoja fizike. Grobo rečeno – AI-Newton je v dveh dneh dela (na še starih UI modelih iz konca 2025) nadomestil 300 let človeškega razvoja fizike.
Članek kitajskih raziskovalcev iz oddelka za fiziko na Pekinški univerzi z naslovom »AI-Newton: A Concept-Driven Physical Law Discovery System without Prior Physical Knowledge« predstavlja pristop k avtomatiziranemu znanstvenemu odkrivanju, katerega bistvo je samostojno oblikovanje pojmov in splošnih zakonov iz eksperimentalnih podatkov. Avtorji You-Le Fang, Dong-Shan Jian, Xiang Li in Yan-Qing Ma obravnavajo eno ključnih vprašanj uporabe umetne inteligence v znanosti: kako iz množice posameznih rezultatov priti do skupne razlage, ki velja za različne pojave. Njihov sistem poskuša avtomatizirati prav tisto sposobnost, ki je omogočila velike znanstvene preboje: povezovanje navidezno ločenih opažanj v enotno teorijo.
Ameriški strateški umik na svoj del igrišča: kitajska moč spodjeda njen azijski imperij
Ameriška vojaška premoč, na kateri je desetletja temeljila svetovna varnostna ureditev, postaja vse bolj omejena z geografijo, stroški in vzponom tekmecev. To je posebej očitno v vzhodni Aziji, kjer Kitajska razvija zmogljivosti, s katerimi lahko ogrozi ameriška oporišča in bistveno podraži vsak poskus vojaškega posredovanja. Baze, ki so Washingtonu omogočale obvladovanje regije, zato postajajo tudi njegova ranljiva točka. Vprašanje je, koliko svojih sil in gospodarskih virov so ZDA še pripravljene izpostavljati za ohranjanje položaja, ki ga je vse težje vzdrževati.
Prav to vprašanje odpira članek Arnauda Bertranda o predlogu obsežnega ameriškega vojaškega umika iz Azije. Njegov članek se osredotoča na zdaj že razvpito študijo Jennifer Kavanagh (“A Second Island Chain Strategy for Asia”), direktorice vojaških analiz pri organizaciji Defense Priorities, profesorice na Georgetown University in članice Council on Foreign Relations, ki je pred tem delovala pri RAND kot vodja oddelka za vojaške strategije in Carnegie Endowment. Njena institucionalna pot daje predlogu posebno težo: kritika prihaja iz ameriške zunanjepolitične in obrambne stroke. Kavanagh predlaga odpravo pogodb o vzajemni obrambi z Japonsko, Južno Korejo, Filipini in Avstralijo ter njihovo nadomestitev z ožjimi, prožnejšimi partnerstvi. Hkrati naj bi se Washington jasno odpovedal vojaškemu posredovanju za Tajvan in težišče svojih sil premaknil dlje od kitajske obale. Takšna sprememba bi pomenila temeljito preureditev varnostnega sistema, ki so ga ZDA v regiji gradile od druge svetovne vojne.
Europe is caught in America’s diesel trap
By replacing Russian supplies with more distant and politically contingent sources, the EU has changed the route of its dependence rather than escaped it
Europe’s effort to reduce its energy dependence on Russia is ending in an awkward place: greater exposure to the US. When the EU embargoed Russian oil products in February 2022, it had to replace a supplier that accounted for roughly 40 per cent of its diesel imports, according to a contemporary Bruegel analysis. Trade flows moved, but refineries and demand did not disappear. Bruegel noted that third countries could consume Russian diesel at home and sell their own output to Europe. Sanctions therefore altered routes, intermediaries and costs more than they removed Europe’s vulnerability. When global supplies tighten, European buyers must still bid up the price of the remaining barrels.
Eurostat’s Comext data show how important Saudi Arabia and the US have become. In January 2026, Saudi Arabia supplied 41.6 per cent of the value of EU diesel imports, the US 23.7 per cent and India 10.5 per cent. By May, the American share had reached 35.3 per cent, with US deliveries worth €1bn. The pattern was volatile: the US share fell to 19.6 per cent in July. Yet a European Commission statement in September is more revealing. Energy spokesperson Anna-Kaisa Itkonen said the US had supplied about half of EU diesel imports in August. That is the core of Europe’s problem. A supplier with such a large share can materially worsen European supply conditions merely by restricting exports.
Uničenje delovnih mest in zakaj bi podjetja morala plačevati socialne prispevke za uporabo umetne inteligence
Bill Gates warns that AI is set to eliminate jobs on a massive scale. Of those who predict it will create more jobs than it destroys, he said, “I don’t understand what they’re thinking.”
Gates said coding is the first profession where AI has become reliable enough to replace human workers, and predicted accounting, legal work, telesales and customer support will follow within a few years.
He rejected the argument that cheaper AI will create enough new demand to keep people employed. Longer-lasting tires, he noted, didn’t make people drive more; they just meant fewer jobs making tires.
Gates said the disruption could last 20 years or more before AI delivers what he called “super abundance.” He says this generation’s job is to get through it with humanity still in control, keeping bioterror events and job losses to a minimum “over what’s probably a 20 year plus transition period.”
He proposed making companies pay the same payroll tax on AI and robot labor as on human workers, and designating child care, elder care and parts of medicine and education as “human reserved” jobs.
Na kaj bodo laufali podatkovni centri: na sonce in veter ali na jedrsko energijo?
Podatkovni centri so priključeni na elektroenergetsko omrežje, ker njihovi strežniki, komunikacijska oprema in hladilni sistemi potrebujejo neprekinjeno napajanje. Obseg porabe sicer ni povsem nespremenljiv in del računskih opravil je mogoče časovno prestaviti, toda razpoložljivost storitev ne sme biti odvisna od vremena. Z rastjo umetne inteligence postaja zato odločilno vprašanje, kako zagotoviti velike količine elektrike ob vsakem času in po dolgoročno vzdržni ceni.
S tega vidika je treba presojati tudi energetske zakupe tehnoloških podjetij. Nakup toliko sončne in vetrne elektrike, kolikor je podjetje porabi v enem letu, je lahko koristen prispevek k novi proizvodnji. Vendar letna bilanca še ne zagotavlja oskrbe v vsaki uri. Ko zakupljeni elektrarni ne proizvajata dovolj, mora razliko zagotoviti omrežje. Prav ta zahteva po neprekinjeni dobavi pojasnjuje, zakaj največji ponudniki digitalnih storitev ob sončnih in vetrnih projektih pospešeno zakupujejo tudi proizvodnjo jedrskih elektrarn.
You must be logged in to post a comment.