Trump še ni odpisan – demontaže ameriške globalne vloge še ni končal

Po volilnem porazu republikancev se znova ugiba o odstavitvi Donalda Trumpa. Demokrati bi v predstavniškem domu izglasovali ustavno obtožbo, del republikancev bi v senatu podprl odstavitev in preostanek mandata bi prevzel JD Vance. Vance je za izgubo obeh domov kongresa javno okrivil vojno proti Iranu in od njenih zagovornikov v lastni stranki zahteval, naj povedo, ali je bila vredna te cene. Trump je odgovoril, da bi se za napad odločil še enkrat.

Sam bi stavil, da bo Trump zdržal do konca mandata. Trmast je kot mula, preživel je že dve ustavni obtožbi, tretja pa bi mu dala nasprotnika, s katerim lahko obračunava še dve leti. Naspidiran, da ne bi šel v zgodovino kot luzer, bo tudi po izgubi kongresa trmasto vztrajal pri odločitvah, s katerimi je oslabil ZDA. Njegova naloga demontaže ameriške hegemonije še ni bila končana.

Nadaljujte z branjem→

Ameriška eleganca pri eksploataciji poražencev

Res elegantno, ko nekdo to zapiše na tak način:

“To further make the point: If, for example, General MacArthur had proclaimed after World War II that since Japan had lost the war, they would be required to send the U.S. 2 million cars a year and get nothing in return, the result would have been a major international uproar about U.S. exploitation of conquered enemies. We would have been accused of fostering a repeat of the aftermath of World War I, wherein the allies demanded reparations from Germany which were presumably so high and exploitive that they caused World War II.

Well, MacArthur did not order that, yet for over 60 years, Japan has, in fact, been sending us about 2 million cars per year, and we have been sending them little or nothing. And, surprisingly, they think that this means they are winning the “trade war,” and we think it means that we are losing it.

We have the cars, and they have the bank statement from the Fed showing which account their dollars are in.”

Warren Mosler — Seven Deadly Innocent Frauds of Economic Policy (2010), pp. 59–60.

Na drugi strani pa je na ta način Japonska ustvarila primerjalne prednosti v povsem novi industriji in velik srednji razred zaposlenih v avtomobilski industriji, hkrati pa pomembno navrtala ameriško avtomobilsko industrijo in izvotlila ameriški srednji razred.

Vse je stvar perspektive.

Pojasnilo ob predstavitvi modelov financiranja JEK2

Na konferenci časnika Delo – Energetika 2026 (Bled, 3. 11. 2026) sem imel predstavitev analize modelov financiranja JEK2. V medijskih objavah, ki so sledile v nekaterih medijih, je bilo razumljeno, da predlagam obvezni prispevek za gospodinjstva. Ker očitno na predstavitvi ni bilo dovolj izpostavljeno, ker je bila namenjena za strokovno javnost, želim s tem pojasnilom poudariti, da gre za analizo modelov, ki vsi predvidevajo prostovoljno udeležbo potencialnih vlagateljev, kar je v analizi eksplicitno poudarjeno. Torej nikakor ne gre za predlog obveznega prispevka na položnicah gospodinjstev.

Namen analize je bil prikazati, kakšne konkretne koristi od projekta JEK2 bi imeli subjekti, ki bi se se odločili sovlagati v izgradnjo JEK2. Vsi sovlagatelji bi bili deležni vrednostno enakih koristi v skladu z njihovimi prostovoljnimi vložki. Vsem bi se v času obratovanja povrnila vplačana glavnica in enak donos na njihovo naložbo. Razlika je le v tem, da bi se povračilo javnega vložka (Republike Slovenije) izvedlo v klasični obliki – v obliki odplačil glavnice in obresti, medtem ko bi se povračilo vložkov vseh zasebnih vlagateljev (poslovnih subjektov in gospodinjstev) izvedlo v obliki znižane cene električne energije. In sicer že v času gradnje (predvidoma 9 let) in nato še 40 let v času obratovanja JEK2. Ključna prednost takšnega načina sovlaganja za vse zasebne vlagatelje (poslovni subjekti in gospodinjstva) je v tem, da si lahko na ta način zagotovijo trajno nizko ceno električne energije za del svoje porabe.

Nadaljujte z branjem→

J.D. Vance o tem, kaj bi prepričalo izgubljene volilce, da se vrnejo nazaj: Konec vojne, sprememba razmerja z Izraelom

Izrael je bil toksičen za Trumpove republikance. Ker jih je zapeljal v vojno proti Iranu, ki je ZDA ne morejo zmagati in ki se je kot bumerang vrnila nazaj v obliki višjih cen goriv in življenjskih stroškov. Ameriški volilci odpuščajo marsikaj, ne pa višjih cen bencina. Za kar sta kriva Trump in Netanyahu. Oba so volilci odnesli. Ironija usode je, da so jeziček na tehtnici Netayahujevega odhoda arabske stranke, ki so dobile zgodovinsko visoko število glasov in da so ameriški volilci v Senat izvolili kandidata arabskega porekla.

Ameriški podpredsednik se je tega zgodovinskega poraza zavedal vnaprej. Vedel je, da bodo volilci v velikem številu prišli na volišča. Toda isti volilci, ki so pred dvema letoma zaradi nezadovoljstva z Bidnom glasovali za Trumpa, so zdaj glasovali za Demokrate. In Vance se je zavedal vnaprej, kaj bo glavni razlog poraza. In zaveda se, kaj so glavne prioritete, če si želi povrniti glasove čez dve leti.

Povzetek Vanceove analize:

Kaj bi volivce, ki so zapustili republikansko stranko, prepričalo, da se vrnejo? Večina njihovih odgovorov spada v naslednje štiri kategorije:

  1. Končati vojno.
  2. Osredotočiti se na življenjske stroške in inflacijo.
  3. Postaviti Ameriko na prvo mesto.
  4. Spremeniti odnos ZDA do Izraela.

One of the things the data analysts on our side obsessed over was “composition”—whether the electorate looked close enough to 2024 for Republicans to win. And despite polls that showed a Democrat blowout, the data kept on telling us the same story: in some states turnout was merely OK, in other states it was downright amazing, and in no state was it catastrophic. There was a genuine sense of optimism on our team: our people were showing up.

So, I asked the smartest data guy I know, does that mean we’re going to shock the world? “No,” he told me. “We might do better than the polls suggest. But the data is telling us that a lot of Trump/Vance 2024 voters are pissed and planning to vote for the other guys. Our voters are turning out, but they may not vote for us.”

Nadaljujte z branjem→

Kako se militantni imperializem vrne domov

Bidnove demokrate je odnesla vojna v Ukrajini.

Netanyahuja in Trumpove republikance pa je odnesla vojna proti Iranu.

Militantni imperializem se vrne domov in odnese njegove izvajalce.

Seveda bodo poraženci in njihovi goreči privrženci vzroke za poraz iskali povsem drugje. Najbolj militantni med njimi pa v “premajhni odločnosti” pri izvajanju militantnega imperializma.

Zakaj preveč dobrih novic lahko ustvari velik negativni šok in kako bi lahko Kitajska z umetno inteligenco zamajala Wall Street

Zakaj se je Wall Street zlomil prav oktobra 1929 in zakaj je borznemu zlomu sledila velika depresija? John Kenneth Galbraith je opisal špekulativno mrzlico dvajsetih let, Keynes pa je pojasnil, kako padec pričakovanih dobičkov ustavi naložbe in z njimi potopi povpraševanje. Odprto je ostalo vprašanje, kaj je vlagatelje pripravilo do tega, da so v nekaj dneh tako dramatično spremenili oceno prihodnjih dobičkov. No, sin slavnega očeta, James K. Galbraith, v izjemnem članku ponuja presenetljivo razlago. Zloma ni sprožila slaba, pač pa gospodarsko odlična novica – Amerika je odkrila obilje poceni nafte.

Galbraith in Jing Chen v razlagi fenomena izhajata iz drugega zakona termodinamike. Vsako gospodarstvo za delovanje potrebuje stalen dotok uporabne energije, za razvoj pa še presežek nad tistim, kar porabi za lastno vzdrževanje. V njuni razlagi ekonomske entropije ima učinkovitost svojo ceno. Železnica lahko izredno poceni prevaža tovor, vendar potrebuje prav določene tire, lokomotive, postaje in kupce ob progah. Bolj ko je sistem specializiran, težje je vloženi kapital uporabiti drugje. Tak sistem he ogrožen, ko se pojavi bolj agilen tekmec. Enako velja za podatkovni center. Tudi brez tehnične okvare lahko izgubi večino vrednosti, če se pojavi tekmec, ki isto storitev ponudi bistveno ceneje.

Nadaljujte z branjem→

Ali Iran že ima jedrsko bombo in kaj to pomeni za Izrael

Iran je po oceni Patricie Marins nakopičil toliko urana, da bi ga po nadaljnji obogatitvi imel dovolj za 15, morda celo 20 jedrskih bojnih glav. Kaj pa, če je Teheran nekaj teh glav že izdelal in bi na jedrski napad lahko odgovoril z lastnim jedrskim udarom?

Zakaj bi Iran potreboval pol tone urana, obogatenega do 60 %? Za svoje jedrske elektrarne ga v takšni obliki ne potrebuje, vojaških ladij na jedrski pogon pa nima. Junija 2025 je iranska zaloga po navedbah Marins znašala 440,9 kilograma. Ocenjuje, da je odtlej narasla na najmanj 550 kilogramov in da bi Iran za nadaljnjo obogatitev potreboval le nekaj tednov. Zato je uradne izjave Teherana o izključno civilnem namenu programa ne prepričajo.

Iranski strokovnjaki so že pred več kot dvajsetimi leti v okviru programa Amad raziskovali, kako pridobiti in obdelati kovinski uran. Leta 2021 je Iran tudi izdelal kovinski uran, obogaten do 20 %. Marins zato dvomi, da bi bombardiranje obrata v Isfahanu državo vrnilo na začetek. Bombe lahko uničijo opremo v tovarni, znanje pa ostane ljudem, ki lahko delo nadaljujejo drugje.

Nadaljujte z branjem→