Razveljavljen gol Egipta 20 sekund po tem prekršku … ki ga sodnik sploh ni pogledal

Nerazveljavljen gol Argentine 20 sekund po tem prekršku

In tako iz tekme v tekmo

“Naravni red stvari”, po katerem so zahodna gospodarstva na vrhu, države v razvoju pa ostanejo večno nerazvite, se je z razvojnim prebojem Kitajske nezaustavljivo podrl. In to povzroča neznosne težave zahodnim politikom.

JD Vance is not expressing a fringe opinion when he says he’s “angry about the rise of China.”

He’s voicing something far more widespread than most people are willing to admit. What we’re witnessing is Western hegemonic anxiety expressed with less and less shame.

And I don’t think this reaction has much to do with China specifically. If India, or the entire continent of Africa, had industrialized and innovated at the same speed and scale, the response from Washington and Brussels would look similar.

China’s rise has simply forced a belief out into the open that many in the West would rather keep buried: a deep discomfort with the idea that “developing” countries might actually develop. That they might compete, might lead, might stop waiting their turn.

Strip away the talk of trade imbalances and national security, and what remains is a simple, unspoken assumption: the West is supposed to be on top. That assumption runs so deep that many people who hold it don’t experience it as a belief at all. It just feels like the natural order of things.

So when a country like China rises, it isn’t applauded as a great feat of poverty reduction or development — it’s treated as a problem. Something to be managed, contained, sanctioned, or tariffed back into its place.

Drago Babič

Spodaj je primerjalna analiza emisij toplogrednih plinov (TGP), prilagojeno specifičnim pogojem delovanja manjših individualnih kotlov in delovanja slovenskega elektrosistema v zimskem obdobju (november–marec) ob predpostavki polne moči TEŠ6.

Ogrevanje z ekstra lahkim kurilnim oljem (ELKO) V HIŠAH Pri manjših ogrevalnih sistemih za individualne hiše je dejanski izkoristek zaradi izgub pri zagonih, prekinjenega delovanja in priprave tople vode nekoliko nižji kot pri velikih sistemih. Upoštevan je realističen zimski izkoristek sodobnega individualnega kotla na ravni 92 %.

• Emisijski faktor za ELKO: 0,264 kg CO2e na kWh energije goriva (spodnja kurilnost).
• Izračun specifičnih emisij: 0,264 kg CO2e/kWh / 0,92 = 0,287 kg CO2e / kWh_th (koristne toplote).

Ogrevanje s toplotno črpalko (TČ) ZRAK-VODA Emisije toplotne črpalke so odvisne od ogljičnega odtisa elektrike v omrežju in učinkovitosti delovanja pozimi.

• Zimski emisijski faktor omrežja: Ker pozimi hidroelektrarne proizvedejo manj, sončne elektrarne minimalno, TEŠ6 (600 MW) pa deluje s polno zmogljivostjo, se delež premoga močno poveča. Zimski emisijski faktor slovenskega omrežja se dvigne na približno 0,390 kg CO2e / kWh_el.
• Zimski COP (grelno število): Upoštevajoč povprečne zimske temperature v Sloveniji in cikle odtaljevanja uparjalnika znaša realno zimsko povprečje naprave COP = 2,8.
• Izračun specifičnih emisij: 0,390 kg CO2e/kWh / 2,8 = 0,139 kg CO2e / kWh_th.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

V sobotnem Delu je bil objavljen moj članek na temo porabe energije v svetu in v Sloveniji, kjer sem poskušal pokazati, kako močno je svet odvisen od fosilnih goriv. To velja tudi za Evropo, čeprav poskuša pretežni del umazanije, povezane z opustitvijo fosilnih goriv prenesti v druge konce sveta in si zato zamišljamo, kako smo okoljsko nevtralni. Na žalost ob današnjem znanju, posebno pozimi v Evropi, nimamo veliko alternativnih virov energije, ki pa je zaradi stila življenja potrebujemo vedno več. Temu pa se seveda ne želimo odreči.

Kot primer tiščanja glave v pesek pred dejanskim onesnaževanjem, ki ga povzročamo na celi verigi proizvodnje naših potrošnih izdelkov sem dodal tudi primerjavo, kako električna energija proizvedena iz premoga za delovanje toplotne črpalke, povzroči celotnem proizvodnem procesu enako količino izpustov kot kurjenje kurilnega olja. In enako velja tudi za električni avto, če ga poganja elektrika iz premogovnih elektrarn. Pri tem sem posebej navedel, da ima povprečna proizvodnja elektrike v Evropi in Sloveniji seveda mešano strukturo, tudi veliko ogljično nevtralnih virov (voda, jedrska). V izračunu pa sem vseeno upošteval dodatno potrebno elektriko za vse nove toplotne črpalke, ki jih instaliramo in zaradi katerih smo morali zagnati tudi TEŠ ali pa uvažati elektriko proizvedeno pretežno iz premoga (kot mejna proizvodnja).

Nadaljujte z branjem→

Sramotno je vse – od tretmana iranske reprezentance, sramotnega pristranskega sojenja, komercialnih – kao hidracijskih – prekinitev … do političnega vmešavanja in vazalnega odnosa FIFA do gostitelja prvensta.

V Delu je ta konec tedna Bine Kordež objavil članek, ki mu je uredništvo dalo provokativni naslov “Ogrevanje s toplotno črpalko ima podobne izpuste kot kurilno olje”. Z Binetovimi stališči se sicer v veliki meri strinjam, razen v tem specifičnem delu, ki se nanaša na naslov. Tudi sicer se v javnih razpravah pogosto pojavlja trditev, da imajo toplotne črpalke zaradi odvisnosti od električne energije podobne emisije toplogrednih plinov kot sistemi na kurilno olje. Takšne ocene praviloma temeljijo na poenostavljenih predpostavkah, ki ne upoštevajo celotnega življenjskega cikla tehnologij niti njihove dejanske energetske učinkovitosti.

V nadaljevanju primerjam emisije CO₂ različnih tehnologij ogrevanja ob upoštevanju celotnega življenjskega cikla (Life Cycle Assessment – LCA), vključno s proizvodnjo opreme, obratovanjem, vzdrževanjem, proizvodnjo energentov in razgradnjo. Posebna pozornost je namenjena toplotnim črpalkam v dveh kontrastnih elektroenergetskih sistemih: nizkoogljičnem francoskem sistemu in bolj ogljično intenzivnem nemškem sistemu, v katerem imajo pomembno vlogo fosilna goriva. 

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Usmeritev v trajnost in zeleni prehod je v Evropi kot tudi v Sloveniji zasidrana v oblikovanje strategij razvoja na vseh ravneh ter tudi v razmišljanjih večine ljudi. Vsaka večja vremenska ujma nas samo še utrjuje v nujnost prehoda na obnovljive vire energije in opustitev fosilnih goriv. Čeprav je smer pravilna, pa je na žalost pri sprejemanju tovrstnih politik in strategij vseeno prisotno veliko aktivizma, političnih odločitev in želja brez  realnih možnosti doseganja. Dokumente do leta 2035, do 2050 ali še dlje je pač lažje pisati, kot pa sprejemati konkretne ukrepe na dnevni ravni.

To se na primer lepo kaže tudi v sprejeti Energetski podnebni strategiji EU do leta 2050, po kateri naj bi do takrat skoraj opustili fosilne vire in prešli na obnovljive vire energije, pri čemer energetiki vedo, da pri današnji stopnji znanja takšen prehod preprosto ni izvedljiv. Omenjena strategija zasleduje predvsem podnebne cilje in stavi tudi na pomembno zmanjšanje porabe primarne energije (za tretjino), kar nam v zadnjem času z umiranjem domače industrije (in prenosom onesnaževanja v druge države) celo uspeva. A vemo, da najbrž to ne more in ne sme biti recept za bodočnost Evropske Unije. Pri projekcijah porabe primarne energije tudi ni odveč pogled nas sliko, ki kaže gibanja porabe primarne energije zadnjih 50 let v svetu.

Nadaljujte z branjem→

Primerjave gospodarske razvitosti držav se v javnih razpravah pogosto opirajo na bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca po tekočih menjalnih tečajih. Tak pristop je uporaben za ocenjevanje finančne teže gospodarstev v mednarodnem sistemu, vendar ne omogoča ustrezne presoje materialnega življenjskega standarda prebivalstva. Za mednarodne primerjave blaginje je zato primernejša uporaba BDP na prebivalca po pariteti kupne moči (PPP), ki odpravlja vpliv razlik v cenovnih ravneh med državami (World Bank, 2025).

Kljub temu tudi kazalnik BDP na prebivalca po PPP predstavlja zgolj povprečno vrednost in ne odraža porazdelitve ustvarjenega dohodka med prebivalstvo. V obdobju naraščajoče dohodkovne neenakosti postaja zato vse pomembnejše dopolnjevanje agregatnih kazalnikov z distribucijskimi merili, kot so medianski dohodek, delež dohodka spodnje polovice prebivalstva ali distribucijski nacionalni računi (Piketty et al., 2022). V tem komentarju prikazujem stopnjo gospodarske konvergence med Kitajsko in ZDA ob upoštevanju kupne moči in porazdelitve dohodka.

Nadaljujte z branjem→

Če je glavna metrika BDP per capita, potem so seveda ZDA še vedno visoko pred Kitajsko. Toda namesto tega, kako visok je povprečni BDP per capita, je pomembno dvoje. Prvič, pomembno je, kako je porazdeljen ta BDP. Če zgornjih 5 % prebivalstva “domov odnese” polovico celotnega BDP, je povprečni BDP sicer lahko visok, toda vsaj polovica prebivalstva bo dokaj revna. In drugič, pomembno je, koliko dobrin (blaga, storitev, kvadratnih metrov stanovanj) si lahko prebivalci privoščijo s povprečnim BDP per capita. Torej namesto nominalnega je pomembno gledati BDP po kupni moči (PPP). In po obeh kriterijih se Kitajska hitro približuje ZDA. Pri povprečnem BDP per vapita po PPP je Kitajska danes na ravni približno 35 % ameriške ravni. Ko jo popravimo za porazdelitev BDP, se Kitajska približa 45 do 50 % ameriške ravni. Najbolj razvite kitajske province pa so že na 70 % ameriške ravni (glejte sosednji članek).

Kitajska država pač omogoča, da si lahko večina prebivalstva privošči kvalitetno izobraževanje, ima dostop do kakovostnega zdravstva, ima bistveno manj kriminala in poseduje lastno (sodobno) nepremičnino. Čeprav to ni zajeto v nobeni široko  navajani ekonomski metriki, je pa razvidno denimo v pričakovani življenjski dobi.

Nato pa pridemo do drugih kriterijev, kot je gospodarska moč, tehnološka naprednost, znanstvena odličnost, vojaška moč … in industrijska kapaciteta na kateremkoli področju – tudi vojaškem – kjer Kitajska močno presega ali je sposobna preseči kateregakoli nasprotnika. Le da na vojaškem področju tega še nismo uspeli videti, ker si je ZDA ne upajo izzvati na dvoboj.

The Economist je ideološko trobilo, ki prodaja stare orumenele slike.

Nadaljujte z branjem→