Zadnje dni je bil v medijih odmeven primer zaprtja in demotaže nekoč največjega solarnega polja v Nemčiji Solarfeld Erlasee na Bavarskem: 11,4‑megavatni park iz let 2005–2006 po izteku 20-letne visoke odkupne tarife postopoma razstavljajo, ker prodaja po bistveno nižji tržni ceni pri njegovi zastareli tehnologiji ne pokrije nadaljnjega obratovanja in obnove. Pri opuščanju obstoječih vetrnih gre predvsem za konec 20–25-letne življenjske dobe. Med povsem odstranjenimi morskimi polji je nekaj pionirskih projektov, med njimi Vindeby, Yttre Stengrund, Utgrunden, Lely, Blyth in demonstracijski Beatrice.Še izrazitejši pojav je odpovedovanje ali zamikanje novih vetrnih projektov, ker so se po letu 2021 podražili kapital, turbine, dobavne verige in priključevanje na omrežje, medtem ko so bile zagotovljene odkupne cene določene prej. Danski Ørsted je maja 2025 ustavil 2,4‑GW britanski projekt Hornsea 4 ter priznal 3,5–4,5 milijarde danskih kron stroškov odpovedi. Vattenfall je že leta 2023 ustavil 1,4‑GW Norfolk Boreas zaradi približno 40‑odstotnega povečanja stroškov, čeprav je projekt pozneje prodal RWE, ki ga razvija naprej; začasno je ustavil tudi 640‑MW švedski Kriegers Flak. Danski razpis za prve tri parke s skupno močjo 3 GW decembra 2024 ni prejel niti ene ponudbe. Skupaj je bilo tako v nekaj letih odpovedanih, zaustavljenih ali vrnjenih v ponovno razpisovanje več kot 6 GW velikih evropskih projektov. Glavni razlog je izguba ekonomske vzdržnosti brez dovolj visokih subvencij ali pogodbeno zagotovljenih cen.

No, zapiranje obstoječih in odpovedovanje novih sončnih in vetrnih projektov odpira vpašanje, kako učinkoviti so dejansko bili ti projekti. Glavna obljuba teh projektov je – ob nizki ogljični intenzivnosti – bila znižanje cen električne energije zaradi nizke enotne cene tehnologije (LCOE). Na tej osnovi so bili ti projekti deležni visokih subvencij, kar je seveda – ob naraščanju ostalih sistemskih stroškov teh tehnologij (omrežnina, regulacija, nadomestne kapacitete itd.) – vodilo k sistematičnemu povečevanju cen električne energije nasploh. Priišlo je do zakonitosti, da višji delež elektrije iz sonca in vetra vodi k višjim cenam elektrike za odjemalce. Spodnje slike to dokazujejo.

Nadaljujte z branjem→

Ukraine recently took a relatively intact Russian latest-model “Geran-4” drone that had made an emergency landing and immediately disassembled it on the spot into pieces.

After the teardown, the parts laid out on the table revealed a truth that was both absurd and utterly real:

The entire jet-powered superweapon, touted as unbeatable against Ukraine’s air defenses, had only its outermost casing and final assembly screws made and tightened by the Russians themselves—nearly all the critical innards inside were imported from abroad.

Nadaljujte z branjem→

Kaj se je po letu 2010 zgodilo z evropsko politično elito, da tako vztrajno sprejema odločitve, ki spodkopavajo blaginjo, varnost in mednarodni ugled lastnih držav? In še huje, zakaj pri njih vztraja tudi potem, ko so škodljive posledice očitne in ko evropska podjetja in gospodinjstva plačujejo visok račun zanje?

Barbara Tuchman je politično norost opredelila kot vztrajanje pri politikah, ki nasprotujejo lastnim interesom, čeprav so razumne alternative znane. V tem pomenu je evropska kolektivna norost zelo natančen politični opis. Štiri velike politične napake zadnjega desetletja in pol kažejo skupen vzorec: moralno prepričanje je izrinilo razum in presojo posledic.

Nadaljujte z branjem→

What has happened to Europe’s political elite since 2010 that it keeps making decisions that undermine the prosperity, security and international standing of its own countries? Worse still, why does it persist when the damage is plain to see and European businesses and households are paying dearly for it?

Barbara Tuchman described political folly as the pursuit of policies contrary to one’s own interests despite the availability of reasonable alternatives. By that definition, Europe’s collective folly is a precise political diagnosis. Five major strategic policy failures over the past fifteen years reveal a common pattern: moral certainty has displaced reason and any serious assessment of consequences.

Nadaljujte z branjem→