Smo še prijatelji s Hrvati?

Včeraj zvečer, ko sem na bruseljskem letališču čakal, da Adrijin podizvajalec CarpatAir tehnično uredi letalo (zamuda je trajala cele 3 ure; le zakaj smo prodali Adrio, ki nato najema neke šalabajzerje?!), sem na računalniku spremljal tekmo Hrvaška – Argentina in po veličastni zmagi Hrvatov prek Twitterja testiral sentiment sorojakov do naših najljubših in najbližjih južnih bratov, pri katerih kot nacija vsako leto preživljamo tedne in mesece naših dopustov. Glede na zastrupljenost političnega ozračja zaradi spora z mejo, me je zanimal sentiment med običajnimi ljudmi. Pričakoval sem, da ne bo veliko odziva, če že, pa bo negativen.

HRV_ARG_2

Nadaljujte z branjem

Slovenija vs. Hrvaška: Trgovina je boljša kot vojna

DAMIJAN blog

Najbrž sem pristranski, ker tale komentar pišem v eni lepi uvali na Hvaru in ker menim, da ima Hrvaška najlepše in najbolj prijazno morje na svetu (in videl sem jih kar nekaj), toda odločitev sodišča v Strassbourgu glede hrvaških varčevalcev nekdanje LB, se mi zdi pravilna in pravična. Pravično je, da nekdanja LB varčevalcem izplača njihove vloge, skupaj z obrestmi, in napačno je bilo slovensko uradno pogajalsko izhodišče, da je to vprašanje del sukcesijskih pogajanj. To je preprosto prav iz vidika elementarne pravičnosti. Pika. *

View original post 1,095 more words

Študija OECD o davkih: Še ena tuja študija, ki bi jo zlahka pogrešili

Drago Babič

Najprej je treba razčistiti nekaj osnovnih pojmov in izhodišč. ki jih omenjena študija ni, zato precej izgubi na relevantnosti.

V izhodišču študija pravi, da primerja slovenski davčni sistem z ostalimi v OECD v smislu “dobre prakse”. Že tu je prva pomankljivost – primerjati bi se morali z davčnimi sistemi v EU, kjer živimo, ne pa z bistveno drugačnimi, ki temeljijo na drugačnih družbenih tradicijah – n. pr. anglosaksonski model z nižjimi davki, manjšo solidarnostjo in bistveno večjimi razlikami. Sistemi s tako različnimi Ginijevimi koeficienti enostavno niso primerljivi. Slovenci se bomo raje primerjali z drugimi Evropejci, kot so Avstrijci oziroma državami bivše Avstroogrske, ali Skandinavci, kot pa s Čilenci, Mehičani ali Turki. Davčni sistem neke države odraža tradicijo in kulturo okolja, zato so taka splošna povprečja vprašljiva. V naši družbi je solidarnost, ki se izraža z nizkim Ginijevim koeficientom kar zakoreninjena. Z davčnim sistemom enostavno bistveno zvišati razlike je v Sloveniji misija nemogoče. Če bomo hoteli to doseči, bodo spet letele granitne kocke na parlament. Kdo pri zdravi pameti bi kaj takšnega želel?

Nadaljujte z branjem

Ko gre globalizacija predaleč: Demokracija in nacionalna avtonomija morata imeti prednost

DAMIJAN blog

Najbrž je nekaj zadovoljstva v tem, če nekatere stvari spoznaš leta ali celo desetletja pred drugimi. Dani Rodrik iz Harvarda in najboljši razvojni ekonomist v razmerah globalizacije ima to zadovoljstvo, da je dve desetleji  pred vsemi ostalimi razumel, da je globalizacija šla predaleč (Has Globalization Gone Too Far?, 1997), da je za uspešen razvoj v razmerah globalizacije slednjo potrebno pazljivo dozirati in da ni univerzalnega recepta za rast, pač pa mora vsaka država imeti svojo lastno strategijo razvoja in sama kontrolirati, koliko globalizacije bo “spustila skozi odprta okna” in hkrati zaustavila mrčes s komarniki.

Danes, ko je prepuščanje držav nekontrolirani globalizaciji udarilo nazaj in to v rokah desničarjev, Rodrik v kolumni v New York Timesu ponavlja svoja stara spoznanja. In pravi, da je treba rešiti globalizacijo ne samo pred populisti, pač pa predvsem pred njenimi najbolj gorečimi navijači, in sicer z manj hiper globalizacije in več nacionalne razvojne…

View original post 860 more words

Zakaj smo preslišali opozorilo, da je globalizacija šla predaleč?

DAMIJAN blog

Moj priljubljeni razvojni ekonomist Dani Rodrik iz Harvarda, ki je stalnica mojih predavanj o globalizaciji, je pred natanko 20 leti napisal preroško knjigo “Has Globalization Gone Too Far?“. V njej je posvaril, da bo preveč intenzivna globalizacija udarila nazaj. Kot socialno nevzdržna za mnoge države, bo udarila nazaj prek političnih turbulenc. Podvomil je v “sveto resnico” Ricardovih primerjalnih prednosti kot edinstvenega pravila za vključevanje v svetovno trgovino, ki pravi, da se prosta trgovina splača vsem sodelujočim državam, pri tem pa abstrahira redistributivne učinke znotraj države (da eni pridobijo, drugi pa izgubijo in da te povečane dohodkovne in premoženjske razlike ali celo eksistenčne razlike lahko postanejo trajne).

Takrat, leta 1997, ko se je globalizacija šele prav zalaufala, so se mu posmehovali. Danes, 16 let po kitajskem vstopu v Svetovno trgovinsko organizacijo, kar ji je omogočilo, da je postala svetovna tovarna in pospešeno izrinjala industrijsko proizvodnjo iz večine razvitih držav…

View original post 170 more words

Trgovinska vojna ima lahko tudi pozitivne posledice

Če sedanji začetek trgovinske vojne ne bo eskaliral v dramatično povečanje trgovinskih ovir ali celo vojaške spopade, pač pa se bodo vse vpletene strani nekoliko potegnile nazaj, lahko pridemo celo do zelo dobrega kompromisa. Dejstvo je, kot je pred 21 leti v knjigi “Has Globalization Gone Too Far?“ zapisal Dani Rodrik, da je globalizacija šla predaleč. Nekaterim državam, ki so se brezglavo na hitro in popolnoma odprle, je globalizacija uničila domačo bazo in jih ekonomsko destabilizirala. Prosperirale so države, ki so se odpirale postopoma (za trgovino in tuj kapital).

Po tej Rodrikovi knjigi je šla globalizacija še naprej – po tem, ko je leta 2001 Kitajska vstopila v WTO (odpadle so visoke ovire za uvoz izdelkov iz Kitajske), so zahodne korporacije tja pospešeno prenašale sestavljanje svojih izdelkov. Tako je na eni strani poceni kitajska konkurenca uničila občutljive domače delovno intenzivne panoge, na drugi strani pa so domače multinacionalke s prenosom proizvodnje na Kitajsko “izvozile” tudi domača delovna mesta. Po letu 2001 in do krize 2008 je v Evropi in ZDA zaradi tega izginilo po 3.5 milijona delovnih mest v industriji.

Nadaljujte z branjem

“Lepota” trgovinske vojne

Redkokdaj se teorija in realnost tako ujameta kot v primeru trgovinske vojne med državami. Ko ena država začne z uvedbo zaščitnih ukrepov, druga se odzove z enakimi povračilnimi ukrepi, nato prva še poveča obseg zaščitnih ukrepov, druga prav tako … in tako, dokler se trgovina drastično ne zmanjša. Poglejte šolski primer trgovinske vojne na primeru ZDA in Kitajske (vir: Finance):

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek ukazal pomočnikom za področje trgovine, da sestavijo seznam kitajskih izdelkov v vrednosti 200 milijard dolarjev, ki bi jih ocarinili z dodatnimi desetimi odstotki, poroča Politico.

Trump je z novimi carinami zagrozil v luči kitajske napovedi, da se bodo odzvali na Trumpovo prvotno uvedbo carin na 50 milijard kitajskih izdelkov. “Najnovejša dejanja Kitajske jasno kažejo na odločnost, da ZDA zadržijo v slabšem položaju, kar se odraža v našem visokem trgovinskem primanjkljaju v višini 376 milijard dolarjev,” je dejal Trump.

Na kitajskem ministrstvu so v odzivu dejali, da se bodo odzvali s protiukrepi.

Nadaljujte z branjem