Mario Draghi pravi: “Kjer se je Evropa združila – na področju trgovine, konkurence, enotnega trga in monetarne politike – smo spoštovani kot sila in se pogajamo kot eno.”
Resnica je nasprotna:
- EU je bila uspešna (primerjalno glede na druge regije), ko je bila samo EGS – samo carinska unija s skupnim trgom in nekaj koordinacije monetarne politike. Ko se je integracija “poglobila” v Enotni trg (1993) s skupnimi politikami na področju konkurence, državnih pomoči, energetike, migracij itd. in v monetarno unijo z evrom (1999) ter nato s Fiskalnim paktom (2011), se je začela njena stagnacija in njeno zaostajanje za ostalimi. Kajti federalizacija prek skupnih politik je omejila fleksibilnost ekonomskih in drugih politik držav članic in zadušila rast.
- Evro tudi ni pripomogel k obljubljeni konvergenci (gospodarskemu približevanju) med članicami, pač pa je povzročil divergenco med državami z evrom (IMF, 2018). Hkrati pa države brez evra rastejo hitreje kot države z evrom.
- In geopolitični položaj EU v svetu se je do danes zaradi njenega gospodarskega zatona, povzročenega z deindustrializacijo kot posledico njenih napačnih skupnih politik in zadušitve razvoja, dramatično poslabšal. Ne zaradi pomanjkanja federacije, pač pa zaradi preveč fedracije, ki duši razvoj posameznih članic.
- Še večja federalizacija EU bo povsem zadušila rast v članicah, ker bo vzela še tisto malo fleksibilnosti v proračunu za spodbujanje domače rasti.
- In federalizacija bo efekrtivno ubila demokracijo v Evropi. Kajti o razvojnih politikah in vseh ključnih zadevah glede razvoja ne bodo več odločali volilci v posameznih članicah, pač pa tehnokratska elita v Bruslju. Namesto volilcev bodo odločale plagiatorke tipa Ursula, Roberta & Kaja, ki so dosedaj zafurale vse, česar so se v svoji “karieri” lotile.
________
Former Italian Prime Minister Mario Draghi calls for the federalization of Europe:
Grouping together small countries does not automatically produce a powerful bloc. This is the logic of confederation—the logic by which Europe still operates in defense, foreign policy, and fiscal matters. This model does not produce power.
A group of states that merely coordinates remains a group of states: each with a veto, each with its own calculus, each vulnerable to being picked off one by one.
Power requires Europe to move from confederation to federation. Where Europe has federated—on trade, competition, the single market, and monetary policy—we are respected as a power and negotiate as one.
Where we have not—on defense, industrial policy, and foreign affairs—we are treated as a loose assembly of middle-sized states, to be divided and dealt with accordingly.
A Europe unified on trade but fragmented on defense will find its commercial power leveraged against its security dependence.

You must be logged in to post a comment.