Vizija na podlagi ameriške ekskluzivne pravice

Vizija na podlagi spoštovanja mednarodno dogovorjenih pravil

Spodnji tekst belgijskega predsednika vlade je dober. V bistvu pove, da naj bi se članice EU dogovorile, da bodo naredile dva koraka nazaj glede hiper regulacije, ki jo je v njihovem imenu uvedla Evropska komisja (glede kvazi zelene agende in stroškovnega uničevanja energetsko intenzivne industrije prek emisijskih kuponov in glede pretirane regulacije vsega). In to naj bi poskusile narediti prek pilotskih projektov (ja, saj se nikamor ne mudi). In nato naj bi se zagnale v novo regulacijo prek še bolj skupnih ekonomskih in energetskih politik (in s tem še več regulacije). Kajti do sedaj te skupne politike še niso naredile dovolj škode. 

Kdor ne vidi protislovja v teh sklepih in političnih interpretacijah, seveda tudi ne more podati niti prave diagnoze niti prave rešitve. Problemi članic EU so se začeli v trenutku, ko se je iz EGS transformirala v EU – iz skupnega trga v enotni trg. S tem se je začel ta val pretirane regulacije in zmanjševanja fleksibilnosti ekonomskih (energetskih, razvojnih itd.) politik posameznih članic. Sedanje nevzdržno stanje evropske hiper regulacije je sindrom poskusa ustvaritve evropskega enotnega trga. Če bi članicam te integracije pustili samostojne fiskalne, energetske, konkurenčne, razvojne in monetarno politiko in če jih ne bi posilili s to bedasto obnovljivo energetsko in podnebno politiko, bi gospodarstva EU in skupno EU gospodarstvo bili na bistveno višji trajektoriji rasti.

Predstavljajte si, da vam ni treba plačevati CO2 kuponov za elektriko iz Šoštanja, da vam ni treba plačvati teh kuponov za proizvodnjo železa, jekla, aluminija, cementa itd. Predstavljajte si, da HSE in Gen energiji ni treba prodajati elektrike na evropskem trgu, pač pa jo prodajata po dolgoročnih pogodbah domačim subjektom po cenah blizu stroškovnih in našim podjetjem ni treba kupovati elektrike iz HSE in Gen energije po visokih evropskih cenah. Predstavljajte si, da bi naša podjetja lahko še naprej kupovala ruski plin v skladu s cenami po tistih dolgoročnih pogodbah izpred 2022. Kaj bi to pomenilo za konkurenčnost slovenske industrije? In to je samo en segment.

Toda dajmo se še malo igrati s pilotskimi projekti glede še bolj skupnih ekonomskih in energetskih (in drugih) politik. Kam je šel štrik, naj gre še vol.

Yesterday, at the informal European Council in Alden Biesen, the 27 EU leaders reached broad agreement on three urgent priorities for Europe’s competitiveness.

First, we must bring down energy costs for our industry – including through reform of the EU Emissions Trading System (ETS). Europe cannot remain a global economic power if our companies are structurally disadvantaged.

Second, we will pursue far-reaching administrative simplification. Our entrepreneurs should spend their time innovating and creating jobs – not navigating unnecessary layers of regulation.

Third, we will strengthen the protection of our European market against unfair trade practices. Openness must go hand in hand with fairness.

The European Commission has been tasked with presenting a concrete roadmap by the formal European Council in March. The ambition is clear: deliver tangible results in the short term.

The discussions also went beyond the immediate.

In the longer term, Europe must evolve from a common market to a true One Market in savings and investments, telecom and energy. These are domains where scale is power and therefore integration is strength. We will strive to move forward with all 27 Member States, starting with pilot projects. If unanimity proves impossible, functional integration – with a frontrunner group of willing Member States – must allow progress. Europe cannot afford paralysis.

If we implement what we agreed in Alden Biesen, this summit may one day be remembered as an important turning point – the moment we made the mental shift toward a genuine One Market that strengthens our prosperity and strategic autonomy.

But history is not written by intentions. It is written by execution. Time for action.

Že najmanj 25-ič v zadnjih 4 letih. Tako vsaj pravijo zahodni mediji. Spodaj je omejen spisek teh napovedi. Podobno je napovedim glede kolapsa Kitajske. Nekajstokrat je “samo što nije” kolapsirala v zadnjih 30 letih. Po napovedih zahodnih medijev.

To je ta kvaliteta zahodnega žurnalizma. Objektivna, informirana, nepristranska, absolutno apolitična. In nič, absolutno nič od teksta v njihovem poročanju ni bilo ustvarjeno v laboratorijih Cie in MI6. Vse je bilo neodvisno in poglobljeno raziskano in 3-krat preverjeno.

Kar v praksi pomeni, da če zahodni mediji (vključno s slovenskimi) za jutri napovedo sončno vreme brez oblačka, je treba iti preverit na različne meteo vire, da ne bi ostali premočeni kot cucki.

No, mogoče pa bo Rusija res kolapsirala. In Ukrajina zmaguje v tej vojni. Potrebna je le močna vera in realnost se ji ukloni.

The reports about Russia’s ‘collapsing’ economy seem to come in somewhat periodic batches.

• Russia economy: What is the risk of meltdown? – BBC, Dec 17 2014
• Russia’s Looming Economic Collapse – Atlantic, Mar 2 2022
• What’s awaiting Russia may be much worse than the chaos of 1990s – Aljazeerah, Mar 4 2022
• The Russian economy is headed for collapse – The Conversation, Mar 10 2022
• Russia admits it faces economic collapse over Putin’s war – Telegraph, May 9 2022
• ‘Slower burn.’ Russia dodges economic collapse but the decline has started – CNN, Aug 29 2022
• Russia admits it was on the verge of economic collapse – Business Insider, Nov 20 2023
• Why the Russian Economy’s Luck is Running Out – Moscow Times, Nov 21 2023
• Putin under pressure as Russian economy on verge of freefall after US ‘ultimatum’ – Express, May 4 2024
• Russian Economy Faces ‘Creeping Crisis’, Economists Warn – Newsweek, Jul 8 2024
• Russia’s weakened energy trade and lost access to the dollar will spark a severe recession within a year – Business Insider, Jul 13 2024
• An economic catastrophe is lurking beneath Russia’s GDP growth as Putin ‘throws everything into the fireplace’ – Fortune, Aug 19 2024
• The war in Ukraine is straining Russia’s economy and society – Economist, Nov 28 2024
• Russia’s War Economy Shows New Cracks After the Ruble Plunges – WSJ, Nov 29 2024
• How Russia’s economy reached breaking point – Telegraph, Dec 7 2024
• Russia’s economy is entering a year of pain in 2025 – Business Insider, Dec 25 2024
• Russian Economy is on the Brink of Collapse – Modern Diplomacy, Jan 3 2025
• Russian Economy Time Bomb: Putin Warned of ‘Seismically Disruptive’ War Debt – Newsweek, Jan 13 2025
• Addicted to War: Undermining Russia’s Economy – CEPA.org, Feb 5 2025
• Russia’s economy is stagnating – but that won’t force it to end the war – The Conservation, Mar 10 2025
• Russia needs monetary policy changes to avert a recession, says economy minister – Reuters, Jun 19 2025
• The Russian economy is finally stagnating. What does it mean for the war – and for Putin? – Guardian, Feb 6 2026
• Russia economy in meltdown as oil and gas revenues plummet to five-year low – Daily Express, Feb 6 2026
• Putin’s war economy is on the verge of implosion – Telegraph, Feb 9 2026

Vir: Moon of Alabama

Geoffrey Hinton, dobitnik Nobelove nagrade za fiziko (2024), eden od utemeljiteljev sodobne umetne inteligence (pogosto ga imenujejo “oče” globokega učenja), je v svojem Nobelovem govoru in številnih drugih nastopih glasno opozoril na nevarnosti AI. V govoru v spodnji povezavi (in v njegovem Nobelovem zahvalnem govoru iz decembra 2024), pravi približno takole: ustvarjamo digitalna bitja, ki bodo kmalu pametnejša od nas, vendar nimamo pojma, ali jih bomo lahko obvladovali. Če jih bodo gradila podjetja, ki jih vodi predvsem želja po kratkoročnem dobičku, varnost ne bo na prvem mestu. “Niso več znanstvena fantastika,” pravi Hinton. Ocenjuje, da je tveganje za izumrtje človeštva zaradi AI v naslednjih 30 letih okoli 10–20 odstotkov – in da se je to tveganje povečalo, ker napredek teče hitreje, kot je pričakoval.

Hinton opozarja najprej na kratkoročne nevarnosti, ki so že tu:

• AI ustvarja odmevne komore (echo chambers), ki ljudi še bolj razdvajajo.
• Avtoritarne vlade ga uporabljajo za množični nadzor.
• Kriminalci za lažne e-maile in prevare.
• Kmalu lahko pomaga pri izdelavi novih virusov ali avtonomnega orožja, ki samo izbira tarče.

Toda jedro Hintonovega opozorila se nanaša na dolgoročno, eksistencialno nevarnost za človeštvo: ko bo AI postal superinteligenten (pametnejši od vsega človeštva skupaj), lahko razvije lastne cilje. Morda bo hotel preživeti, pridobiti več moči ali optimizirati svet na način, v katerem ljudje nismo več potrebni ali pa celo ovira. Hinton plastično pravi, da v naravi redko vidimo, da bi manj inteligentno bitje dolgoročno nadzorovalo bolj inteligentno. Mi pa gradimo nekaj, kar bi lahko postalo “bog” – in nimamo zanesljivega “stikala za izklop”.

Nadaljujte z branjem→

Tole je uvodni del članka, ki sem ga objavil marca lani. Po slabem letu je enako aktualen kot lani. Kar pomeni, da se v Evropi v enem letu ni čisto nič premaknilo naprej.

Bržčas sta edini koristi Trumpove vladavine 2.0 za Evropo v tem, da, prvič, utegne ameriški predsednik v njemu lastnem »kšeftarskem« slogu končati vojno med ZDA in Rusijo na ukrajinskem ozemlju in s tem končati trpljenje Ukrajincev in evropsko stagnacijo, in drugič, da je države EU z brutalno brco prisilil, da se morajo osamosvojiti od ZDA. Ko sem pred letom in pol pisal o nujnosti evropske suverenosti, je bilo še prehitro. Takrat sem pisal, da je čas, da v Evropi odrastemo. Da postanemo suvereni in avtonomni v vodenju naših politik. In da bo Evropa suverena šele takrat, ko se bo vojaško, tehnološko in finančno osamosvojila od ZDA.

Izvirni greh: evropska nesuverenost

Vendar so bili evropski voditelji takrat še tesno v postelji z Bidnovo administracijo. Živeli so v iluziji večnega evroatlantskega zavezništva, v katerem bodo evropske države večno uporabljale ameriške tehnološke in komunikacijske storitve in da jih bo ameriška vojska večno in zastonj varovala. V zameno za to iluzijo so se bili evropski voditelji po drugi svetovni vojni pripravljeni odpovedati tehnološki, vojaški in zunanjepolitični suverenosti.

Nadaljujte z branjem→

Bart de Wever (PV Belgije):

Najpomembnejše prednostne naloge EU bi morale biti: inovacije, produktivnost in konkurenčnost. Na to se moramo osredotočiti. Če tega ne storimo, bo razogljičenje Evrope postalo sinonim za njeno deindustrializacijo, revščino in nepomembnost.

Nisem še srečal človeka, ki ne bi preklinjal zaradi nore ideje Evropske komisije glede obvezne uvedbe zamaškov, pritrjenih na plastenke. Vedno znova se polijem, ko poskušam piti iz plastenke z bingljajočim zamaškom ali ko ga poskušam odtrgati. Pri plastenkah z vodo to nekako še gre, ker škoda ni tako drastična, če se poliješ. Večji problem je pri plastenkah s kavo ali jogurtom. Nekajkrat sem se polil po sveži beli srajci, ko sem se peljal na kak sestanek ali dogodek. Zdaj si plastenko odprem zunaj pred avtom, držeč plastenko daleč od sebe.

Komisija nam je ustvarila problem, ki ga nismo imeli.  Kajti Evropa ni problematična glede odpadne plastike – podatki kažejo, da polovica vse odpadne plastike pride v svetovna morja prek treh rek rek (Jangce, Ganges, Biserna reka), medtem ko iz Evrope (zaradi boljšega sistema zbiranja in recikliranja) pride zanemarljiv delež.

No, ta nora ideja evropskih birokratov ‘rešitev v iskanju problema) pa ni samo nora in škodljiva pri uporabi, pač pa je bila tudi  zelo draga pri implementaciji – nekaj milijard evrov. Ki bi jih lahko namenili za koristne inovacije. Ampak kaj, ko nas vodijo nori birokrati in avtokrati z absolutno močjo.