Hamsa Bastani (Wharton School, University of Pennsylvania) je s soavtorji objavila študijo z rezultati kontroliranega eksperimenta, kako uporaba UI za učenje vpliva na dejansko znanje. Rezultati so pričakovani – uporaba UI daje študentom iluzijo, da znajo reševati naloge, ne da pa jim znanja. Študenti, ki so morali naloge reševati na »hard way« prek uporabe učbenikov in brez UI, so na testih, kjer UI ni bil dovoljen, dosegali bistveno višje rezultate kot tisti, ki so se “učili” s pomočjo UI. Študija je bila objavljena v ugledni reviji PNAS (Proceedings of the National Academy of Sciences) junija 2025 (DOI: 10.1073/pnas.2422633122).

A Wharton economist ran a randomized controlled trial on almost a thousand high school students in Turkey.

The result was so brutal for the AI-in-education narrative that it had to be peer-reviewed by PNAS before people would believe it.

Her name is Hamsa Bastani. She teaches operations and information at the Wharton School at the University of Pennsylvania, and the study she published in 2025 alongside her co-authors is one of the cleanest experiments anyone has run on what AI actually does to learning when you remove it from the equation and check what is left.

Nadaljujte z branjem→

Chris Williamson hosted a nearly four-hour deep dive into the problem of collapsing fertility with leading experts @lymanstoneky, @SimoneHCollins and @StephenJShaw.

The wide-ranging discussion covered tremendous ground. Here are some key highlights!

The severity of the crisis

Few really grasp how bad the birthrate crisis is going to be. Shaw emphasized the dramatic effect of compounding and how countries with below replacement fertility will be orders of magnitude smaller in the future. That means the collapse of whole economies and countries, especially those with fertility rates continuously well-below replacement, which is 2/3 of countries today.

Loss of innovation

Innovation is a numbers game, and it takes large populations to give rise to brilliant innovators and entrepreneurs. More than that, Stone explained that a large and highly educated population and an advanced economy are preconditions for innovation to flourish, and that benefits the whole world. But populations that are high in innovation are in sharp decline, and aging societies are much less innovative and slower to adopt new technology. Thinkers like Robin Hanson say that innovation itself will grind to a halt.

Decline of small towns and rural areas

Collins mentioned the “urban population shredder” because birthrates are far lower in cities. But Shaw described a great irony: small towns and rural areas will be ravaged the most by population decline, as people migrate to a few marquee cities. That means in a declining country like Japan, a city like Tokyo can remain healthy long after rural areas and smaller towns face abandonment and collapse.

Nadaljujte z branjem→

Seminarska naloga mojih študentov pri makroekonomiji (2. letnik ekonomije), ki poskuša odgovoriti na 2 vprašanji:

• Ali spremembe zakonske stopnje davka na dobiček pravnih oseb statistično značilno vplivajo na stopnjo gospodarske rasti v vzorcu 38 držav OECD v obdobju 1981–2023?
• Ali se učinek davčnih sprememb na gospodarsko rast v Sloveniji statistično značilno razlikuje od povprečja preostalih držav OECD?

Glavna ugotovitev je, da – podobno kot v ostalih študijah – ni empiričnih dokazov za supply-side tezo, da znižanje davka na dobiček pospeši gospodarsko rast. Niti v OECD državah, niti v Sloveniji.

Celotna predstavitev: Davek na dobiček in rast_Prezentacija. Tekst pošljem na zahtevo.

Seminarska naloga mojih študentov pri makroekonomiji (2. letnik ekonomije), ki preučuje vpliv zniževanja stopnje dohodnine v najvišjem dohodninskem razredu na gospodarsko rast za OECD države in Slovenijo v obdobju 2000-2024. Podobno kot ostale študije tudi ta ne najde statistično značilnega pozitivnega vpliva zmanjšanja obdavčitve tistih z najvišjimi dohodki na rast BDP. Niti v državah OECD niti v Sloveniji. Trickle down učinek ne deluje.

Celotna predstavitev: Makroekonomija ppt – dohodnina. Tekst pa pošljem na zahtevo.

Če slučajno koga zanima. Včeraj je moja doktorska študentka Danijela Lazović Vuković imela zagovor doktorske disertacije s tremi ključnimi raziskovalnimi vprašanji:

• kaj so vzroki za poraslo neenakost v razvitih državah (globalizacija, tehnološki napredek ali neustrezne politike)?
• ali povečana neenakost vodi v povečano povpraševanje po redistribucijskih politikah?
• kaj zo vzroki za porast levega in desnega populizma v razvitih državah (neenakost in ekonomska stiska ali globalizacija in migracije)?

Na tej povezavi je celotna prezentacija. Posamezni članki oziroma disertacija pa se dobijo na zahtevo.

Zadmjič mi je Ali (Žerdin) povedal, da snemajo nov album. No, zdaj so ga končali. In po 10 letih se vračajo na odre.

Kart se ne da razgrabiti, ker povezava na spletno trgovino ne dela. Upam, da popravijo, da lahko pridem do kart.

Spodnji graf kaže na korelacijo med začetkom množične uporabe pametnih telefonov in strmim padcem rodnosti v večini držav (t.i. “negativna revolucija v rodnosti”)

Vendar je pri teh sklepih treba biti previden. Kajti, kot kaže spodnji zapis, tega grafa, podobnega objavljenemu v Financial Timesu, (še) ni mogoče replicirati. Počakajmo na avtorja Johna Burn-Murdocha, da pojasni, kako je prišel do njega.

Na družbenih omrežjih se odvija zanimiva diskusija o razlogih za zmanjšanje rodnosti, ki je univerzalno tako za razvite države kot države v razvoju. Jesús Fernández-Villaverde, profesor na univerzi Pennsylvania in eden največjih strokovnjakaov za demografske spremembe, polemizira s tezo, ki jo propagirajo nekateri, med njimi John Burn-Murdoch v Financial Timesu, da je razširitev uporabe pametnih telefonov najbrž kjlučni dejavnik v pojasnitvi strnega upada rodnosti v zadnjem desetletju in pol. Njegova teza je, da so vzroki za to “revolucijo v rodnosti” bolj široki in povezani s širšimi družbenimi spremembami. Med njimi je ena ključnih tudi razmah družbenih omrežij, ki so spremenila ne samo način izražanja in komunikacije med ljudmi, pač pa tudi način socializacije. Ljudje se družijo manj fizično in bolj virtualno, kar zmanjšuje ne samo druženje, ampak tudi potrebo pa “parjenju” (življenju v parih v smislu partnerstev). Ta recesija zmenkov in partnerstev posledično vpliva na zmanjšanje rodnosti. No, pametni telefoni so del tega procesa, ker omogočajo in pospešujejo digitalno komunikacijo prek družbenih omrežij. Brez pametnih telefonov se ta negativna revolucija v rodnosti ne bi mogla zgoditi v takšnem obsegu.

Smartphones are not the explanation for the recent decline in fertility. Instead, they are an accelerator of deeper forces already at work.

Let’s start with the facts. Fertility is falling almost everywhere: in rich, middle-income, and poor countries; in secular and religious countries; and in countries with high and low levels of gender equality.

The decline accelerated around 2014. So, no country-specific explanation will work unless you are willing to believe that 200 distinct country-specific explanations arrived at roughly the same time.

Smartphones look like the obvious candidate: the first iPhone was released in 2007, and global adoption has been astonishingly fast.

Economists understand the first major decline in fertility in advanced economies, from 6 or 7 children per woman throughout most of human history to about 1.8, that occurred between the early 1800s and roughly 1970, well before smartphones. The main drivers were a sharp fall in child mortality (effective fertility was rarely above 3 and often close to 2) and the shift from a low-skill, rural agrarian economy to a high-skill, urban industrial one. We have quantitative models that fit these facts well.

Nadaljujte z branjem→

V podnebni znanosti se je zgodil pomemben premik: IPCC je ovrgel svoj najbolj ekstremni scenarij RCP8.5 oziroma njegove novejše različice SSP5-8.5 kot osrednje projekcije prihodnosti. V okviru priprav nove generacije podnebnih modelov CMIP7 in prihodnjega poročila IPCC AR7 so avtorji ScenarioMIP uradno zapisali, da je scenarij SSP5-8.5 glede na današnje energetske, tehnološke in politične trende postal “implausible” oziroma malo verjeten. Novi najvišji scenariji bodo zato nižji od dosedanjega ekstremnega razpona 8,5 W/m² (van Vuuren idr., 2026). (Geoscientific Model Development – ScenarioMIP for CMIP7)

Ta sprememba ne pomeni nujno, da podnebne spremembe niso resne ali da je IPCC “preklical” globalno segrevanje. Pomeni pa, da najbolj ekstremni scenarij, ki je desetletje dominiral raziskave vplivov podnebnih sprememb, ni več obravnavan kot realistična projekcija sveta prihodnosti. Številni raziskovalci opozarjajo, da je bil RCP8.5 pogosto napačno interpretiran kot “business as usual” oziroma kot najverjetnejša pot razvoja, čeprav je bil prvotno zamišljen predvsem kot ekstremni stresni test za raziskovanje visokih tveganj (Hausfather in Peters, 2020; Pielke in Ritchie, 2021). (Nature – Emissions – the ‘business as usual’ story is misleading) (Issues in Science and Technology – Distorting the view of our climate future)

Nadaljujte z branjem→

Obisk ameriškega predsednika Donald Trump v Beijing 14. in 15. maja 2026 je bil prvi državniški obisk ameriškega predsednika na Kitajskem po skoraj desetletju. Spremljala ga je izjemno močna delegacija ameriških poslovnih voditeljev – med njimi Elon Musk, Tim Cook in Jensen Huang – kar je že samo po sebi nakazovalo, da bo v ospredju predvsem vprašanje gospodarstva, tehnologije in strateške stabilnosti med največjima svetovnima silama.

Kitajska stran srečanje predstavlja kot skoraj zgodovinsko prelomnico – kot začetek nove arhitekture odnosov med največjima svetovnima silama. Ameriška administracija pa dogodek opisuje bistveno bolj pragmatično: kot uspešno pogajanje o trgovini, investicijah, Iranu in vprašanjih nacionalne varnosti. Prav v tej razliki se skriva bistvo sodobnih kitajsko-ameriških odnosov.

Toda čeprav sta obe strani po srečanju poudarjali »toplino odnosov«, »konstruktivno strateško stabilnost« in pripravljenost za novo obdobje sodelovanja, je večina mednarodnih analitikov vrh ocenila precej bolj zadržano. Za bleščečo simboliko – vojaške parade, slavnostne bankete in sprehode po kompleksu Zhongnanhai – se je namreč skrivala precej manj impresivna realnost: malo konkretnih dogovorov, veliko strateškega nezaupanja in vse bolj očiten premik globalnega ravnotežja moči v korist Kitajske.

Nadaljujte z branjem→