Smo res davčno najbolj obremenjena država?

Članek izpred dobrih dveh let. In še posebej aktualen danes.

DAMIJAN blog

Bine Kordež

Zaradi predvidene razbremenitve najvišjih plač, ministrstvo za finance predlaga tudi manjše povečanje davka na dohodek pravnih oseb (davka na dobiček) in sicer iz današnjih 17 na 19 %. Razumljivo bo ta dvig sprožil nasprotovanje gospodarstva, saj nihče ni zadovoljen, če mora plačati višje davke. Posebno to velja za izvoznike, najbolj vitalni del naše družbe, ki so nedvomno zaslužni za ponovno gospodarsko rast. Ni čisto izključeno, da bo moralo ministrstvo pod njihovimi pritiski popustiti in poiskati kake druge rezerve. Čeprav bo sicer tudi javnost pritrjevala njihovim zahtevam, vseeno poglejmo, kakšne so danes davčne obremenitve zaslužkov podjetij. Posebno v primerjavi s pogoji, ki so jih deležni podjetniki in gospodarske družbe v drugih državah. Kljub siceršnjem prepričanju, da imamo v Sloveniji skoraj najvišje davke na svetu, smo pri tej obdavčitvi na čisto drugi strani svetovnih lestvic, torej v skupini držav z najnižjimi davki.

View original post 1,183 more words

Najbolj vroča knjiga na trgu (2): Mariana Mazzucato, The Value of Everything

Mariana Mazzucato iz University College London sicer še vedno žanje zasluženo slavo za knjigo “The Enterpreneurial State“. 6. novembra bo ob 14h na Kemijskem inštitutu predstavljen (končno) slovenski prevod te knjige (Podjetna država). Ob predstavitvi prevoda bo tudi okrogla miza in diskusija o pomenu države kot poganjalca inovacij in investitorja. 

Vendar pa je vmes Mazzucatova izdala že novo knjigo “The Value of Everything“, v kateri diskutira, kdo v družbi dejansko ustvarja novo vrednost. Pri tem razkriva iskalce rent oziroma ekstraktorje vrednosti, ki so se sicer za javnost namaskirali v edine zveličavne ustvarjalce dodane vrednosti. Veste, o kom govorim. In še lepše, knjiga Mazzucatove je odlična budnica, kot je zapisal eden od kritikov, v času, ko smo tako ekonomisti kot javnost med seboj pomešali bogastvo in vrednost. Cenimo tiste, ki so si s poslovnim uspehom in črpanjem rent nagrmadili ogromna premoženja, in spregledamo tiste, ki so jim to akumulacijo premoženja omogočili – država z ustvarjanjem infrastrukture, ugodnega poslovnega okolja, vlaganji v raziskave in razvoj in svojimi politikami na eni ter z zaposlenimi (človeškim kapitalom) na drugi strani. Pozabljamo, da novo vrednost ustvarjamo vsi v družbi in ne zgolj peščica podjetnikov in super plačanih poslovnežev. Posledica te konfuzije je enormno povečana neenakost tako na Zahodu kot v manj razvitih državah, ki so zajahale val globalizacije. Nasploh pa je Mazzucatova kritična do finančne industrije, ki je najbolj izrojena panoga iz vidika diskrepance med produktivnim angažmajem ter ekstrakcijo vrednosti.

 

Weekend reading

 

Umik zaupnosti iz Pobude za sporazum z Madžarsko dokazuje, da je naš javni pritisk uspešno znižal vrednost vladnega darila Madžarski

Ministrica Alenka Bratušek je držala obljubo in na njen predlog je vlada umaknila stopnjo zaupnosti iz dokumenta Pobuda za sklenitev Sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri izgradnji drugega tira Divača – Koper. Končno uradno razkritje dokumenta z datumom 21.12.2017 dokazuje, da je bil javni pritisk civilne družbe, stranke Levica in medijev uspešen, saj je močno znižal vrednost vladnega darila Madžarski za njen “kapitalski vložek” (200 mio evrov).

Spomnimo se, da je v prejšnjih verzijah pogajalskih izhodišč Madžarska zahtevala troje (glejte zapisnik 6. seje meddržavne delovne skupine): (1) manjšinski delež v Luki Koper, (2) proporcionalni delež v udeležbi madžarskih podjetij pri gradnji drugega tira, in (3) udeležbo madžarskega železniškega prevoznika GYSEV pri transportu blaga čez Slovenijo.

Madžarska_Zapisnik 6 sestanka_Sept 2016

Nadaljujte z branjem

Home Depot, ameriško podjetje z enakimi prihodki kot vsa slovenska podjetja skupaj, ki pa plača sedemkrat več davka

Bine Kordež

Pred dnevi sem zasledil članek o ameriški družbi Home Depot. Gre za največjega trgovca s tehničnim blagom na svetu, s podobnim programom kot ga imata pri nas Merkur ali Bauhaus. Njegove številke in dosežki impozantni, predvsem pa nudijo nekaj zanimivih primerjav z dogajanji pri nas. Zaradi tega v nadaljevanju prikazujem nekaj podatkov o njihovem poslovanju ter primerljive podatke za Slovenijo.

Njihova zgodovina je pravzaprav kratka. Ni še minilo štirideset let, ko so odprli prvo trgovino ter zaposlili nekaj sodelavcev (leta 1979), lani pa je njihov promet prvič presegel 100 milijard dolarjev – enako kot vse gospodarske družbe v Sloveniji skupaj (!). Na spodnjem grafikonu je z rdečo črto prikazano gibanje prihodkov od prodaje za družbo Home Depot v milijon dolarjih, z modro pa prihodki vseh slovenskih podjetij v milijon evrih. Le-ti so bili lani 94 milijone evrov ali 105 milijard dolarjev. Za pretekla leta prihodkov v Sloveniji nisem preračunaval v dolarje, ker nihanje tečajnega razmerja ne odraža dejanskega razmerja v obsegu prodaje oz. letnih spremembah prometa.

Nadaljujte z branjem

Najbolj vroča knjiga na trgu (1): Ashoka Mody, Eurotragedy

Ena izmed dveh trenutno najbolj vročih ekonomskih knjig na trgu je knjiga Ashoke Modyja, nekdanjega namestnika IMF za Evropo, z naslovom EuroTragedy: A drama in nine acts. Modyjeva knjiga je doslej najbolj celovita kronologija nastajanja evropske skupne valute, analiza vzrokov za njen nastanek in predvsem analiza omejitev evra v pogojih nepopolne monetarne unije in nesposobnosti oblikovanja koherentnih ekonomskih politik že v normalnih časih, kaj šele v času krize. Kar vse skupaj neizogibno pelje v evrsko tragedijo.

Nekaj tekstov iz knjige sem v prejšnjih tednih že dal na blog. Tukaj je povzetek knjige v 1,700 besedah, kot ga je napisal sam Mody. In tukaj je Modyjeva spletna stran, posvečena knjigi, kjer najdete recenzije knjige, intervjuje, podcaste in medijske zapise na podlagi knjige.

Knjigo, ki jo letos dajem kot dodatno gradivo mojim študentom pri predmetu Evropski monetarni sistem, krasijo lucidnost analize in izbor plastičnih analogij pri analizi evrske  monetarne unije. Kar so tudi opazili številni komentatorji, denimo ta zadnja najbolj kurantna tviterska zapisa.

Dovoljeno zdravljenje globoke krize v evrskih državah s strukturnimi reformami je, kot da bi srčni infarkt zdravili z dieto in vadbo:

Nadaljujte z branjem