Članice EU pripravljene narediti dva koraka nazaj, da bi lahko naredile enega naprej

13 februarja, 2026 By in gospodarstvo Komentiraj

Spodnji tekst belgijskega predsednika vlade je dober. V bistvu pove, da naj bi se članice EU dogovorile, da bodo naredile dva koraka nazaj glede hiper regulacije, ki jo je v njihovem imenu uvedla Evropska komisja (glede kvazi zelene agende in stroškovnega uničevanja energetsko intenzivne industrije prek emisijskih kuponov in glede pretirane regulacije vsega). In to naj bi poskusile narediti prek pilotskih projektov (ja, saj se nikamor ne mudi). In nato naj bi se zagnale v novo regulacijo prek še bolj skupnih ekonomskih in energetskih politik (in s tem še več regulacije). Kajti do sedaj te skupne politike še niso naredile dovolj škode. 

Kdor ne vidi protislovja v teh sklepih in političnih interpretacijah, seveda tudi ne more podati niti prave diagnoze niti prave rešitve. Problemi članic EU so se začeli v trenutku, ko se je iz EGS transformirala v EU – iz skupnega trga v enotni trg. S tem se je začel ta val pretirane regulacije in zmanjševanja fleksibilnosti ekonomskih (energetskih, razvojnih itd.) politik posameznih članic. Sedanje nevzdržno stanje evropske hiper regulacije je sindrom poskusa ustvaritve evropskega enotnega trga. Če bi članicam te integracije pustili samostojne fiskalne, energetske, konkurenčne, razvojne in monetarno politiko in če jih ne bi posilili s to bedasto obnovljivo energetsko in podnebno politiko, bi gospodarstva EU in skupno EU gospodarstvo bili na bistveno višji trajektoriji rasti.

Predstavljajte si, da vam ni treba plačevati CO2 kuponov za elektriko iz Šoštanja, da vam ni treba plačvati teh kuponov za proizvodnjo železa, jekla, aluminija, cementa itd. Predstavljajte si, da HSE in Gen energiji ni treba prodajati elektrike na evropskem trgu, pač pa jo prodajata po dolgoročnih pogodbah domačim subjektom po cenah blizu stroškovnih in našim podjetjem ni treba kupovati elektrike iz HSE in Gen energije po visokih evropskih cenah. Predstavljajte si, da bi naša podjetja lahko še naprej kupovala ruski plin v skladu s cenami po tistih dolgoročnih pogodbah izpred 2022. Kaj bi to pomenilo za konkurenčnost slovenske industrije? In to je samo en segment.

Toda dajmo se še malo igrati s pilotskimi projekti glede še bolj skupnih ekonomskih in energetskih (in drugih) politik. Kam je šel štrik, naj gre še vol.

Yesterday, at the informal European Council in Alden Biesen, the 27 EU leaders reached broad agreement on three urgent priorities for Europe’s competitiveness.

First, we must bring down energy costs for our industry – including through reform of the EU Emissions Trading System (ETS). Europe cannot remain a global economic power if our companies are structurally disadvantaged.

Second, we will pursue far-reaching administrative simplification. Our entrepreneurs should spend their time innovating and creating jobs – not navigating unnecessary layers of regulation.

Third, we will strengthen the protection of our European market against unfair trade practices. Openness must go hand in hand with fairness.

The European Commission has been tasked with presenting a concrete roadmap by the formal European Council in March. The ambition is clear: deliver tangible results in the short term.

The discussions also went beyond the immediate.

In the longer term, Europe must evolve from a common market to a true One Market in savings and investments, telecom and energy. These are domains where scale is power and therefore integration is strength. We will strive to move forward with all 27 Member States, starting with pilot projects. If unanimity proves impossible, functional integration – with a frontrunner group of willing Member States – must allow progress. Europe cannot afford paralysis.

If we implement what we agreed in Alden Biesen, this summit may one day be remembered as an important turning point – the moment we made the mental shift toward a genuine One Market that strengthens our prosperity and strategic autonomy.

But history is not written by intentions. It is written by execution. Time for action.

Rusija je tik pred bankrotom. Spet

13 februarja, 2026 By in gospodarstvo Komentiraj

Že najmanj 25-ič v zadnjih 4 letih. Tako vsaj pravijo zahodni mediji. Spodaj je omejen spisek teh napovedi. Podobno je napovedim glede kolapsa Kitajske. Nekajstokrat je “samo što nije” kolapsirala v zadnjih 30 letih. Po napovedih zahodnih medijev.

To je ta kvaliteta zahodnega žurnalizma. Objektivna, informirana, nepristranska, absolutno apolitična. In nič, absolutno nič od teksta v njihovem poročanju ni bilo ustvarjeno v laboratorijih Cie in MI6. Vse je bilo neodvisno in poglobljeno raziskano in 3-krat preverjeno.

Kar v praksi pomeni, da če zahodni mediji (vključno s slovenskimi) za jutri napovedo sončno vreme brez oblačka, je treba iti preverit na različne meteo vire, da ne bi ostali premočeni kot cucki.

No, mogoče pa bo Rusija res kolapsirala. In Ukrajina zmaguje v tej vojni. Potrebna je le močna vera in realnost se ji ukloni.

The reports about Russia’s ‘collapsing’ economy seem to come in somewhat periodic batches.

Vir: Moon of Alabama

Kako preprečiti umetni inteligenci, da bi uničila človeško civilizacijo?

13 februarja, 2026 By in gospodarstvo 2 komentarja

Geoffrey Hinton, dobitnik Nobelove nagrade za fiziko (2024), eden od utemeljiteljev sodobne umetne inteligence (pogosto ga imenujejo “oče” globokega učenja), je v svojem Nobelovem govoru in številnih drugih nastopih glasno opozoril na nevarnosti AI. V govoru v spodnji povezavi (in v njegovem Nobelovem zahvalnem govoru iz decembra 2024), pravi približno takole: ustvarjamo digitalna bitja, ki bodo kmalu pametnejša od nas, vendar nimamo pojma, ali jih bomo lahko obvladovali. Če jih bodo gradila podjetja, ki jih vodi predvsem želja po kratkoročnem dobičku, varnost ne bo na prvem mestu. “Niso več znanstvena fantastika,” pravi Hinton. Ocenjuje, da je tveganje za izumrtje človeštva zaradi AI v naslednjih 30 letih okoli 10–20 odstotkov – in da se je to tveganje povečalo, ker napredek teče hitreje, kot je pričakoval.

Hinton opozarja najprej na kratkoročne nevarnosti, ki so že tu:

  • AI ustvarja odmevne komore (echo chambers), ki ljudi še bolj razdvajajo.
  • Avtoritarne vlade ga uporabljajo za množični nadzor.
  • Kriminalci za lažne e-maile in prevare.
  • Kmalu lahko pomaga pri izdelavi novih virusov ali avtonomnega orožja, ki samo izbira tarče.

Toda jedro Hintonovega opozorila se nanaša na dolgoročno, eksistencialno nevarnost za človeštvo: ko bo AI postal superinteligenten (pametnejši od vsega človeštva skupaj), lahko razvije lastne cilje. Morda bo hotel preživeti, pridobiti več moči ali optimizirati svet na način, v katerem ljudje nismo več potrebni ali pa celo ovira. Hinton plastično pravi, da v naravi redko vidimo, da bi manj inteligentno bitje dolgoročno nadzorovalo bolj inteligentno. Mi pa gradimo nekaj, kar bi lahko postalo “bog” – in nimamo zanesljivega “stikala za izklop”.

Nadaljujte z branjem→

Evropska suverenost je iluzija

12 februarja, 2026 By in gospodarstvo 2 komentarja

Tole je uvodni del članka, ki sem ga objavil marca lani. Po slabem letu je enako aktualen kot lani. Kar pomeni, da se v Evropi v enem letu ni čisto nič premaknilo naprej.

Bržčas sta edini koristi Trumpove vladavine 2.0 za Evropo v tem, da, prvič, utegne ameriški predsednik v njemu lastnem »kšeftarskem« slogu končati vojno med ZDA in Rusijo na ukrajinskem ozemlju in s tem končati trpljenje Ukrajincev in evropsko stagnacijo, in drugič, da je države EU z brutalno brco prisilil, da se morajo osamosvojiti od ZDA. Ko sem pred letom in pol pisal o nujnosti evropske suverenosti, je bilo še prehitro. Takrat sem pisal, da je čas, da v Evropi odrastemo. Da postanemo suvereni in avtonomni v vodenju naših politik. In da bo Evropa suverena šele takrat, ko se bo vojaško, tehnološko in finančno osamosvojila od ZDA.

Izvirni greh: evropska nesuverenost

Vendar so bili evropski voditelji takrat še tesno v postelji z Bidnovo administracijo. Živeli so v iluziji večnega evroatlantskega zavezništva, v katerem bodo evropske države večno uporabljale ameriške tehnološke in komunikacijske storitve in da jih bo ameriška vojska večno in zastonj varovala. V zameno za to iluzijo so se bili evropski voditelji po drugi svetovni vojni pripravljeni odpovedati tehnološki, vojaški in zunanjepolitični suverenosti.

Nadaljujte z branjem→

Prioritete EU bi morale biti inovacije, produktivnost in konkurenčnost, ne razogljičenje

11 februarja, 2026 By in gospodarstvo Komentiraj

Bart de Wever (PV Belgije):

Najpomembnejše prednostne naloge EU bi morale biti: inovacije, produktivnost in konkurenčnost. Na to se moramo osredotočiti. Če tega ne storimo, bo razogljičenje Evrope postalo sinonim za njeno deindustrializacijo, revščino in nepomembnost.

Cena evropske norosti glede pritrjenih zamaškov na plastenkah

9 februarja, 2026 By in gospodarstvo 1 komentar

Nisem še srečal človeka, ki ne bi preklinjal zaradi nore ideje Evropske komisije glede obvezne uvedbe zamaškov, pritrjenih na plastenke. Vedno znova se polijem, ko poskušam piti iz plastenke z bingljajočim zamaškom ali ko ga poskušam odtrgati. Pri plastenkah z vodo to nekako še gre, ker škoda ni tako drastična, če se poliješ. Večji problem je pri plastenkah s kavo ali jogurtom. Nekajkrat sem se polil po sveži beli srajci, ko sem se peljal na kak sestanek ali dogodek. Zdaj si plastenko odprem zunaj pred avtom, držeč plastenko daleč od sebe.

Komisija nam je ustvarila problem, ki ga nismo imeli.  Kajti Evropa ni problematična glede odpadne plastike – podatki kažejo, da polovica vse odpadne plastike pride v svetovna morja prek treh rek rek (Jangce, Ganges, Biserna reka), medtem ko iz Evrope (zaradi boljšega sistema zbiranja in recikliranja) pride zanemarljiv delež.

No, ta nora ideja evropskih birokratov ‘rešitev v iskanju problema) pa ni samo nora in škodljiva pri uporabi, pač pa je bila tudi  zelo draga pri implementaciji – nekaj milijard evrov. Ki bi jih lahko namenili za koristne inovacije. Ampak kaj, ko nas vodijo nori birokrati in avtokrati z absolutno močjo.

Civilizacija, ki ni nikoli potrebovala boga

9 februarja, 2026 By in gospodarstvo 3 komentarji

China was, for all intents and purposes and for over 3,000 years, always rigorously secular.

This is well-illustrated by one of my favorite China stories ever. In the 16th century European missionaries, most of them Jesuits, started to go to China to attempt to convert the country to Christianity. The most impactful of these missionaries – by far – was Matteo Ricci, a historical figure unfortunately far too unknown but probably one of the most consequential men in history.

Ricci, a very smart man, told himself that it made zero sense for him to go to China dressed in his European catholic priest attire: if he did so, the Chinese would see him as nothing more than an exotic barbarian in a dress. So what did he decide to do? He dressed up as a Buddhist monk, telling himself that he’d sell Christianity as a foreign – and more correct – variant of Buddhism. He assumed that since Buddhism was an established religion in China, presenting Christianity as part of it would be a natural entry point.

Nice try, but it didn’t work. At all. Ricci stayed in China as a Buddhist monk for years but he made just about zero inroads. Why? Because, dressed like this, no-one in a position of power would give him the light of day. What Ricci failed to predict was that Buddhist monks – and all religious figures – had low social status in China: unlike in Ricci’s Europe of the time, religion was simply not a serious affair in China.

Nadaljujte z branjem→

Minimalna plača in gospodarska uspešnost

9 februarja, 2026 By in gospodarstvo Komentiraj

Bine Kordež

O tem, da je tudi tisoč evrov neto minimalne plače, nizek znesek za pokrivanje tekočih mesečnih stroškov bivanja, seveda ni nobenega dvoma. To je bil tudi glavni argument pristojnega ministra in celotne vlade pri oblikovanju predloga o višini minimalne plače v Sloveniji za leto 2026. Predlog so razumljivo takoj podprli sindikati in zaposleni, saj je vsako povečanje plač dobrodošlo. Precej zadržkov do tega vladnega sklepa pa so imela gospodarska združenja. Izpostavljali so predvsem razmere v družbah, kjer so zaslužki nizki in jim bo visoko povečanje izplačil plač povzročilo precejšnje težave, mogoče tudi ogrozilo obstoj podjetij.

Nadaljujte z branjem→

Zakaj so tuji investitorji za naložbe v podatkovne centre uporabili Francijo namesto Nemčije?

8 februarja, 2026 By in gospodarstvo Komentiraj

Na twitterju  (ja, X) se je razvila zanimiva diskusija po tem, ko je francoski predsednik Macron napovedal, da bo Francija namenila 70 milijonov evrov, da pritegne tuje strokovnjake za umetno inteligenco.

Diskusanti so padli po Macronu in mu rekli, da je klovn, saj je samo en Amazon lani namenil 200 milijard dolarjev za naložbe v umetno inteligenco.

Nakar je Macron odgovoril z grafom, kjer je pokazal, da je Francija prva na svetu po naložbah v podatkovne centre (glejte spodaj).

Spet je sledil odgovor, da to nima zveze s francoskimi investicijami v umetno inteligemco, saj gre za naložbi dveh tujih podjetij (iz ZAE in Kanade), ki sta kupili zemljo v Francciji, da bi investirali v podatkovne centre v Evropi.

No, in iz tega sledi naslovno vprašanje: Zakaj so tuji investitorji za naložbe v podatkovne centre uporabili Francijo namesto Nemčije?

Odgovor: Ker ima Francija za polovico nižje cene elektrike.

Zakaj ima Francija za polovico nižje cene elektrike od Nemčije?

Ker namesto vetrnic, sončnic in premoga 70 % elektrike dobi iz jedrskih elektrarn, ki proizvajajo najbolj poceni in najbolj nizkoogljično elektriko, kar je možno.

Je obnovljivim zelenašem zazvonil zvonec?

Umetna inteligenca je danes to, kar je bil parni stroj za industrijsko revolucijo. Umetna inteligenca sloni na ogromnih podatkovnih centrih, ki so ekstremno veliki porabniki elektrike. Za primerjavo: če upoštevamo, da 500-MW podatkovni center pri neprekinjenem obratovanju porabi približno 4,4 TWh elektrike na leto, je to okoli 2,7-krat več od letne porabe Mestne občine Ljubljana, ki znaša približno 1,6 TWh/leto. NEK Krško letno proizvede približno 5,5 TWh elektrike, vendar Sloveniji pripada le polovica, torej okoli 2,75 TWh/leto. To pomeni, da bi en sam 500-MW podatkovni center porabil približno 1,6-krat več elektrike, kot je celotna letna proizvodnja NEK, ki pripada Sloveniji. Trije takšni podatkovni centri pomenijo letno porabo enako sedanji porabi elektrike v Sloveniji. Ta primerjava zelo jasno pokaže, da so veliki podatkovni centri energetsko primerljivi z največjimi nacionalnimi porabniki in hitro presežejo zmogljivosti posameznih ključnih proizvodnih virov.

Zamagovalke v tej tehnološki in gospodarski revoluciji bodo države z veliko ponudbo poceni elektrike. In to niso države, ki so vložile stotine milijard evrov v vetrnice in sončnice ter stotine miljard evrov v subvencije zanje, pač pa države, ki so vložile 10-krat manj sredstev v gradnjo jedrskih in hidro elektran (ki jih ni treba subvencionirati in ljudi ni treba siliti, da si na strehe postavljajo sončnice, v klet pa baterije).

Zamagovalke v sodobni tehnološki in gospodarski revoluciji bodo države z jedrsko in hidro energijo oziroma države, ki danes vlagajo ogromna sredstva v jedrsko energijo. Ostale države čaka usoda držav, ki so tehnološko in industrijsko revolucijo prespale ali bile hendikepirane (denimo z ideologijo ali nesuverenostjo).