Še nekaj za klimatološke skeptike, katerih kredibilnost izginja v dimu požarov. The Economist:

As a result, the lessons from Australia’s tragedy are important. One is that climate change is making infernos more likely. It is true that forest fires are a long-standing part of some territories’ ecology. But as the world gets hotter and drier, their incidence and severity are rising. In 2019 Australia’s mean temperature was the highest since records began in 1910, 1.5°C above the long-run average. The amount of rainfall, meanwhile, was 40% below the long-term average and at the lowest level since 1900. For at least a decade climate models, sometimes derided by sceptics, have accurately predicted worsening droughts and infernos in Australia.

Nadaljujte z branjem→

Prava pesem za danes!

V četrtek smo na Ekonomski fakulteti gostili Branka Milanovića, pionirja na področju raziskovanja neenakosti v svetu, in to v času, ko to še ni bilo popularno. Milanović je po številnih objavljenih knjigah s tega področja zaslovel predvsem z enim grafom, s t.i. krivuljo slona, ki mu je nato prinesel vsesplošno slavo. Ko je namreč dohodke večine prebivalcev sveta razvrstil po centilih in v graf vključil rast dohodka vsakega izmed teh centilov v obdobju 1988-2008, je dobil zanimivo sinusoido, v kateri so nekateri videli podobo slona.

Slika 1: Elephant curve: Distribucija dohodkov v času globalizacije (1988-2008)

Vir: Branko Milanović

Nadaljujte z branjem→

Če dokumentarec American Factory pogledate do konca, pridete do krutega spoznanja, ko kitajski lastniki neubogljive zahodne delavce nadomestijo z avtomatiziranimi linijami. To preprosto pomeni, da za takšen brutalni kitajski kapitalizem zgodnjekapitalističnega tipa (takšnega iz prve polovice 19. stoletja) potrebuješ ponižno kitajsko delovno silo ali pa robote. Takšnega brutalnega kitajskega kapitalizma ne moreš izvajati v demokraciji. Ljudje v demokraciji se uprejo (spomnite se krvavih delavskih uporov v Angliji in ZDA v obdobju 1820-1870) in nato postopnega uveljavljanja delavskih pravic ter evolucije v smeri socialne države.

(Nasploh pa to odpira staro resnico, da za kapitalizem ne potrebuješ demokracije (svobode). Dovolj je ozek krog lastnikov kapitala in množica brezpravne delovne sile. Kapitalizem in demokracija sta si v nasprotju. Združljiva sta le pod določenimi specifičnimi pogoji, ko država poseže v pravice lastnikov kapitala in z regulacijo zaščiti delavce)

Ergo, izvoz kitajskega političnega kapitalizma na Zahod je mogoč, vendar ga bodo kitajski lastniki izvajali z roboti. Tudi v Gorenju. Vprašanje je le, koliko delovnih mest bo v tem procesu propadlo preden pridejo kitajski lastniki, ali po tem.

• The End of the Free-Market Paradigm – Diane Coyle
• The Changing Face of Economics – Dani Rodrik
• Making Stakeholder Capitalism a Reality – Laura Tyson & Lenny Mendonca
• Isn’t a Wealth Tax Common Sense? – Bradford DeLong
• Inequality and trade: Simulation evidence for 54 developing nations – Artuc, Porto & Rijkers
• How income gains from globalisation are distributed – Lang & Mendes Tavares
• The aggregate and distributional effects of financial globalisation – Furceri, Loungani & Ostry
• Central Banks Face a Year of Mounting Challenges – Mohamed El-Erian
• The Dilemma of Central Banking – Miao Yanliang & Yanliang Miao
• Will Eurozone Policymakers Take the Long View? – Daniel Gros
• Chinese Growth Really Can Be Faster – Yu Yongding
• Can Latin America Avoid Another Lost Decade? – José Antonio Ocampo
• How Ownership Concentration Is Happening, and Why It Matters – Alissa Amico

V povezavi z včerajšnjo debato z Brankom Milanovićem o prihodnosti kapitalizma in možnosti “izvoza” kitajskega političnega kapitalizma: Netflix je lani objavil odličen dokumentarec “American Factory”, na katerega me je opozoril Marcel Štefančič Jr., o tem, kaj se zgodi, če kitajski lastniki kupijo ameriško (propadlo) industrijsko podjetje. Se kitajski lastniki prilagodijo socialnim in kulturnim normam v gostujoči (razviti socialni demokraciji) ali poskušajo svoje vzorce, delovne in socialne norme prenesti v novo okolje in na druge standarde navajeno delovno silo?

Kot vidite, volk lahko dlako menja, svoje nravi pa nikoli. V tem filmu lahko vidite prihodnost Gorenja. Socializma (po zahodnih standardih) ne bo več, dobrodošel kitajski kapitalizem zgodnjega 19. stoletja?

Danes (9.1.2020) ob 17. uri na Ekonomski fakulteti gostimo svetovno priznanega ekonomista Branka Milanovića, ki je svoje življenjsko delo posvetil raziskovanju neenakosti v svetu. Milanović bo predstavil novo knjigo “Capitalism, Alone“, v kateri argumentira, da je kapitalizem zaradi svoje učinkovitosti povsod po svetu prevladal kot ekonomski sistem in da imamo danes na voljo samo različne variante kapitalizma.

Po predstavitvi knjige bo sledila okrogla miza na temo prihodnosti kapitalizma in kako ga regulirati, da bi deloval bolje in v korist družbe kot celote.

Okroglo mizo bo povezoval Marcel Štefančič jr.

• Kdaj: Četrtek, 9.1.2020, 17:00
• Kje: Plava dvorana, Ekonomska fakulteta
• Prijave: taja.oremuz@ef.uni-lj.si

Za tiste, ki ne morete biti fizično prisotni oziroma je zmanjkalo prostih sedežev: dogodek bomo prenašali v živo in sicer na:

Facebook profil Alumni EF: facebook.com/AlumniEF/