Kako bi bilo treba prenoviti študij ekonomije

Od leta 1948, ko je Paul Samuelson v učbeniku Economics izvedel neoklasično sintezo, se ekonomija v prvem letniku študija ekonomije uči praktično na isti način: kot Marshall + Keynes. Se pravi, da je osnova 127 let stara knjiga Alfreda Marshalla Principles of Economics (1890) s koncepti ponudbe in povpraševanja, mejne koristnosti, stroškovne funkcije ter popolne konkurence kot ideala, ki jo je Samuelson dodelal s konceptom agregatnega povpraševanja in nepolne zaposlenosti iz Keynesove General Theory of Employment, Interest and Money (1936). Zraven so sicer kasneje prilepili še nekaj razširitev, kot je denimo (na trgu dela) negativna vloga sindikatov in minimalne plače.

In ko študenti naredijo izpit iz mikroekonomije v prvem letniku, imajo občutek, da lahko vse razložijo s konceptom ponudbe in povpraševanja v svetu s popolno konkurenco, kjer sta napoti optimalnemu rezultatu samo ta preklemana država in njena regulacija ter sindikati, zaradi česar se na trgu ne more uveljaviti popolnokonkurenčno ravnovesje.

Nadaljujte z branjem

Nesposobnost ali kriminalno ozadje največjega medijskega in telekomunikacijskega prevzema v Sloveniji?

Pred mesecem in pol sem v postu Zanimivo ozadje novih lastnikov Pop TV in glavobol za državo nakazal na morda najbolj problematičen prevzem v novejši zgodovini Slovenije, in sicer na prevzem družbe PRO Plus, ki je med drugim lastnica Pop TV in Kanala A ter njunih tematskih programov, s strani Skupine United Group, ki je hkrati že lastnica telekomunikacijskega podjetja Telemach. S tem prevzemom PRO Plusa s strani Skupine United Group pride do nevarne – dostopovne in vsebinske – integracije telekomunikacijskega in medijskega trga, pri čemer ima ponudnik dostopa do telekomunikacijskih storitev (Telemach ima 44% tržni delež pri dostopu do interneta prek optičnega omrežja in dvotretjinski (2/3) tržni delež pri storitvah kabelske televizije) dominantni (monopolni) položaj tudi pri ponudbi medijskih vsebin in oglaševalskih storitev (PRO Plus prek svojih TV družb in programov obvladuje 75% slovenskega TV trga in 48% gledalcev).

Če se je še pred mesecem in pol, ko sem pisal o tem, zdelo, da kaj takšnega v naši državi ne more uspeti, saj je dobesedno nevarno (pa ne samo zaradi monopola, pač pa tudi, ker ta monopol nad ponudbo vsebin in dostopom do te ponudbe kontrolirajo Američani, slednji pa so v ta namen angažirali nekdanjega poveljnika ameriških vojaških sil in nekdanjega vodjo ameriške osrednje obveščevalne službe CIA generala Davida Petraeusa), se je to vendarle zgodilo. Državni uradnik Adem Skender na Ministrstvu za kulturo, ki je sicer sociolog in ne pravnik,  je namreč izdal odločbo, da družbi Pop TV in PRO Plus, pri čemer ima slednja v 100% lasti družbo Pop TV, nista povezani družbi in da zato skupina United Group kot kupec družbe Pro PLUS, ki ima v lasti Pop TV, ne potrebuje soglasja ministrstva za kulturo za prevzem (prag za nujnost pridobitve soglasja je sicer 20% lastniški delež). S to odločbo, ki je v nasprotju tako z zakonom o gospodarskih družbah kot zakonom o medijih, sta uradnik Adem Skender in njegov nadrejeni minister omogočila največji medijsko-telekomunikacijski prevzem v zgodovini Slovenije. S tem sta ostalim operaterjem podpisala smrtno obsodbo. In s tem sta kontrolo nad telekomunikacijskimi stritvami in medijskimi vsebinami dala podjetju, povezanim z ameriško vojsko in tajnimi službami.

Vprašanje, ki se tukaj zastavlja, je le, ali gre za nesposobnost nekega državnega uradnika in njegovega nadrejenega ministra ali kriminalno ozadje tega dejanja. No, v pravljice sem nehal verjeti kmalu za tem, ko sem shodil.

Nadaljujte z branjem

Nobelovec Richard Thaler, raziskovalec “nepravilnega vedenja” ljudi

Letošnja Nobelova nagrada za ekonomijo je prišla v prave roke … pa čeprav profesorju iz univerze v Chicagu. Ali pa prav zato. Za razliko od svojih kolegov na čikaški univerzi, ki svet in obnašanje ljudi modelirajo mehansko, kot racionalno, algoritemsko obnašanje človeških robotov, povsem enako v vseh situacijah, je Thaler svoje raziskovanje namenil odstopanjem od tega prepričanja. Ali bolje rečeno, opisoval je dejansko obnašanje in odločanje ljudi v vsakodnevnih situacijah, ki nima prav veliko skupnega z racionalnim. Thaler je ekonomijo križal s psihologijo. Nekaj, kar danes imenujemo vedenjska ekonomija (behavioral economics).

Nadaljujte z branjem

Kapitalizem potrebuje močne nacionalne države, sploh pa v dobi globalizacije

Mokre sanje liberalcev o nepotrebnosti nacionalne države in državne regulacije ter njihovo veselje nad bledenjem nacionalne države v dobi globalizacije so avtodestruktivne. Kot lepo pravi Dani Rodrik v zadnji kolumni, je kapitalizem brez močne nacionalne države mrtev. Kajti le močna nacionalna država mu daje dovolj trden okvir za njegovo delovanje in obstoj. Trg potrebuje pravila, potrebuje vladavino prava in spoštovanje pogodb, potrebuje infrastrukturo, potrebuje redistribucijo in potrebuje trden makroekonomski okvir prek fiskalne in monetarne politike. Na nadnacionaknem nivoju globalnih inštitucij, ki bi lahko prevzeli vlogo nacionalne države, ni. In prav slabljenje moči nacionalne države v dobi ekstenzivne globalizacije je privedlo do zloma socialne in družbene stabilnosti ter naplavilo desničarski populizem.

Stvari smo privedli prek roba vzdržnosti. Bodisi smo dovolili, da se trg razširi prek lastne sposobnosti uravnavanja, bodisi smo sprejeli univerzalna, globalna pravila, ki ubijajo nujno potrebno raznolikost v poteh in načinih razvoja. Potreben je povratek nazaj k močnejši vlogi nacionalnih držav, če želimo ohraniti globalizacijo in sam kapitalizem.

Nadaljujte z branjem

Slaba ekonomika nedeljsko odprtih trgovin: Prodaja ostaja enaka, stroški pa višji

Bine Kordež

V parlament je prišel predlog Zakona, s katerim bi ponovno omejili obratovanje trgovin ob nedeljah. Takšno omejitev smo leta 2003 na referendumu pravzaprav večinsko že sprejeli (ob sicer skromni udeležbi), vendar so kasnejše ustavne presoje uveljavitev “ljudske volje” prelagale. Nato pa je bil v letu 2006 sprejet dogovor med sindikati in zbornico, po katerem so ostale trgovine ob nedeljah odprte ob ustreznem nagrajevanju zaposlenih.

Sam sem v vlogi predsednika uprave ene večjih trgovskih družb v Sloveniji ves čas nasprotoval odpiralnemu času trgovin tudi ob nedeljah, čeprav sem bil pri tem med kolegi (trgovci) bolj kot ne osamljen. Zato trgovine Merkurja v času mojega mandata (do 2010) ob nedeljah niso bile odprte. Razlog je bil deloma v ekonomiki, saj z zaslužki skoraj nismo pokrili dodatnih stroškov. Dodatno pa tudi nisem videl nuje, da bi zaposlene obremenjevali še ob nedeljah. Nasploh sem mnenja, da je prosti čas bolje preživljati v naravi kot pa s hojo po trgovinah. Seveda moram priznati, da mi kot potrošniku daljši čas obratovanja odgovarja in občasno zaidem vanje tudi ob nedeljah – a ne bi bilo nobene večje katastrofe, če tega ne mogel.

Nadaljujte z branjem

Weekend reading