Zanimivo je, da je praktično pri vsakem projektu, ki se ga je lotila odstopljena Cerarjeva vlada, šlo nekaj narobe bodisi z ekonomsko učinkovitostjo, bodisi s transparentnostjo postopkov, običajno pa z obojim. Tak primer je tudi postavitev rezilne žice na hrvaški meji. Cerarjeva vlada je ves čas skrivala, kolikšen strošek je s tem nepotrebnim dejanjem povzročila davkoplačevalcem. In to tako zelo krčevito skrivala, da je zahtevala umik podatkov o transakcijah za izdatke postavitve ograje iz aplikacije Erar (nekdanjega Supervizorja). No, po zaslugi Transparency International je ta podatek spet javen. Iz njega sledi, da je postavitev ograje stala najmanj 7.6 mio evrov.
Ker so v lanskem letu v časniku Dnevnik poročali, da so bili podatki o transakcijah za izdatke postavitve ograje na meji s Hrvaško odstranjeni iz aplikacije Erar, je TI Slovenia na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) naslovil zahtevek za podlago za takšen izbris. Izbris je zahteval Zavod RS za blagovne rezerve (v nadaljevanju: Zavod), ki je pogodbe sklenil, češ da so pogodbe označene s stopnjo tajnosti, zato tudi transakcije ne bi smele biti javno objavljene. KPK je dopis Zavoda posredovala, ni pa posredovala priloge, kjer je bil seznam transakcij, ki jih je morala odstraniti iz aplikacije, saj je Zavod dokument označil s stopnjo tajnosti ‘interno’. TI Slovenia se s takšno odločitvijo ni strinjal in vložil pritožbo zoper takšno odločbo. Informacijski pooblaščenec je sledil argumentom TI Slovenia in naložil Zavodu, da z dokumenta umakne stopnjo tajnosti, KPK pa, da dokument po umiku posreduje TI Slovenia.