EU pravila in državna pomoč

Jasmina Držanič

O pomembnosti branja pravil čisto do konca teksta.

Nekoč, ko je dobra vzgoja še kaj veljala, politična korektnost pa se še ni razpasla, smo za kakšno stvar, ki je bila zanič, vljudno rekli, da »tole ni najboljše« in so vsi sogovorniki lepo razumeli, da smo bili vljudni in da smo povedali po resnici.

Oznaka »tole ni najboljše« nedvoumno velja za ves sistem EU sredstev in dovoljene državne pomoči, ki se v naši državi uporabljajo tako, da človeka včasih ima, da bi se razjokal. Je pa to tema, ki je precej kompleksna in ko jo poskušamo na kratko povzeti, tvegamo, da ne bomo razumljeni. V seriji zapisov bom poskušala zadevo razložiti.

Nadaljujte z branjem

Prepoved plačevanja plina v rubljih: Kako po evropsko ne kršiti sankcij, ne da bi jih spoštovali

Še ena tipična EU zgodba: najprej skočijo, nato rečejo hop in šele v zraku razmišljajo, zakaj sploh in kam skačejo, po doskoku pa zatrjujejo, da sploh niso skakali, ampak zgolj simulirali situacijo, če bi bilo treba skočiti. Ali nekaj takega. Odvisno od domišljije. Torej glede prepovedi plačevanja nafte in in plina v rubljih naj bi bila po zadnjih domislicah v Evropski komisiji situacija naslednja:

  • plačevanje nafte in in plina v rubljih pomeni kršitev sankcij proti Rusiji (ni čisto jasno, zakaj bi to sploh pomenilo kršitev sankcjj, ampak menda zato, ker naj bi to menda pomenilo kršitev sklenjenih pogodb, kjer zneski niso bili določeni v rubljih, ampak v evrih ali drugi valuti);
  • vendar če uvozniki vseeno plačajo v rubljih, ne bodo kršili sprejetih sankcij, če dajo jasno izjavo, da menijo, da so svoje obveznosti izpolnili, ko prek svojega računa plačajo v evrih ali dolarjih, v skladu z obstoječimi pogodbami,
  • pri čemer te smernice podjetjem ne preprečujejo, da odprejo račun pri Gazprombank, preko katerega bodo plačale nakup plina v skladu s sankcijami EU.

Dejansko pa se plačila za uvožene energente iz Rusije po Putinovem dekretu plačujejo na  naslednji način: uvoznik odpre račun pri Gazprombank v Švici (ki ni uvedla tovrstnih sankcij proti Rusiji niti proti ruskim bankam), na katerem sta podračuna v evrih in rubljih, na evrski račun nakaže kupnino v evrih, nakar se prek ruskega nacionalnega klirinškega centra to nakazilo konvertira v rublje, ki jih potem uvoznik prek podračuna v rubljih pri Gazprombank nakaže ruskemu prodajalcu energentov.

Nadaljujte z branjem

Je stagflacija cena za Putinovo glavo?

Prišel je čas, ko se moramo resno vprašati, kakšno ceno smo pripravljeni plačati za »Putinovo glavo«. Če bomo nadaljevali tako, kot se danes lotevamo situacije v Ukrajini, bo evropsko gospodarstvo končalo v stagflaciji, z dolgotrajno recesijo, izgubo delovnih mest in blaginje Evropejcev. In prav nobenega zagotovila ni, da ko bomo to ceno plačali, »Putinovo glavo« tudi dobili. In da ne bomo dobili evropskega Afganistana v Ukrajini.

Odziv zahodnih držav na rusko invazijo na Ukrajino je bil impozanten – enoten, odločen in izdaten. Od enotne politične obsodbe ruske agresije do petih paketov sankcij proti ruski državi, gospodarstvu in oligarhom. Problem pa je, da tovrstno ukrepanje proti Rusiji ne more dati – ne kratkoročno in ne srednjeročno – željenih rezultatov. V trenutku, ko so se zahodne države odločile, da ne bodo aktivno pomagale Ukrajini glede zaprtja zračnega prostora, so Ukrajino obsodile, da se sama bori proti agresorju. S pošiljanjem orožja v Ukrajino, zahodne države iz nje zgolj delajo evropski Afganistan.

Nadaljujte z branjem

Predstavitev Strategije razvoja elektro energetsko – podnebnega sistema Slovenije do leta 2050

Svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti vljudno vabi na predstavitev gradiva:

STRATEGIJA RAZVOJA ELEKTRO ENERGETSKO – PODNEBNEGA  SISTEMA SLOVENIJE DO LETA 2050

V bližnji prihodnosti bodo podnebne spremembe, povzročene z emisijami toplogrednih plinov zaradi uporabe fosilnih virov energije, odločilno vplivale na naše življenje. Zato je pomembno, kako bomo izvedli energetski prehod v nizkoogljično družbo, v kateri bodo fosilne vire energije nadomestili brez- oziroma nizkoogljični viri. Glavni energetski vir bodočnosti bo električna energija, zato je njeni uporabi, proizvodnji in njenih vplivih na okolje potrebno posvetiti posebno pozornost.

Svet za razvoj pri SAZU je decembra lani oblikoval posebno delovno skupino z namenom, da pripravi strokovno podlago za več razprav na področju podnebnih sprememb in energetike.

Prvo gradivo o razvoju elektro energetskega sistema Slovenije, ki je nastalo v sodelovanju predstavnikov energetske, ekonomske in biološke stroke, bomo predstavili v

petek, 13. 5. 2022 s pričetkom ob 10 uri v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 3, 1000 Ljubljana.

Omogočen bo tudi spletni prenos v digitalnem okolju Mi team in po You tube kanalu.

Program predstavitve

  • 10.00 – 10.15  Pozdravni nagovor, predsednik Sveta za razvoj pri SAZU, akad. Igor Emri
  • 10.15 – 10.30  Uvodni nagovor vodje delovne skupine, mag. Drago Babič, Svet za razvoj pri SAZU
  • 10.30 – 11.00  Predviden gospodarski razvoj in poraba električne energije v Sloveniji do leta 2050, Prof. dr. Jože P. Damijan, EF Univerza v Ljubljani
  • 11.00 – 11.30  Strategija razvoja elektro energetsko – podnebnega sistema Slovenije do leta 2050, Dr. Dejan Paravan, energetsko podjetje Gen-I
  • 11.30 – 12.00  Ekonomski vidiki razvoja sistema s poudarkom na investicijah in stroških proizvodnje, Prof. dr. Jože P. Damijan, EF Univerza v Ljubljani
  • 12.00 – 13.00  Pogled biologov na razvoj elektro energetsko – podnebnega sistema Slovenije, Prof. dr. Tamara Lah Turnšek s sodelavci, Nacionalni inštitut za biologijo
  • 13.00 – 13.15  Odprta vprašanja razvoja slovenske energetike, mag. Drago Babič, Svet za razvoj pri SAZU
  • 13.15 – 13.45  Razprava

 

 

Inflacija in vojna v Ukrajini: Dileme ekonomskih politik

Moje včerajšnje predavanje na Finančni konferenci v Portorožu na temo zniževanja inflacije v pogojih ponudbenih šokov in vojne v Ukrajini. Ta toksična situacija postavlja centralne banke pred težko dilemo:

  • zajeziti povišano inflacijo (zaradi ponudbenih šokov) z grobim indirektnim mehanizmom (dvig obrestne mere)?
  • pri čemer pa dvigovanje obrestnih mer gospodarstvo lahko vodi v recesijo

Je v takšnih razmerah sploh možen “soft landing? Imajo CB magični vzvod? Ali pa se “hard landingu” (stagflaciji) ni mogoče izogniti?


Nadaljujte z branjem

Inflation: wages versus profits

“Since the COVID slump, labour’s share of income and real wages have been falling sharply even as unemployment falls. This is the complete opposite of the Keynesian inflation theory and the so-called ‘iron law of wages’ proposed by Weston against Marx. The rise in inflation has not been driven by anything that looks like an overheating labour market—instead it has been driven by higher corporate profit margins and supply-chain bottlenecks. That means that central banks hiking interest rates to ‘cool down’ labour markets and reduce wage rises will have little effect on inflation and are more likely to cause stagnation in investment and consumption, thus provoking a slump.

The BIS summed up this debate: In product markets, the degree of competition comes into play. Firms with higher markups – an indication of greater market power – could raise prices when wages increase, while those without such pricing power may hesitate to do so. Strategic considerations in price-setting are also relevant. Firms may feel more comfortable raising prices if they believe their competitors will also do so. Price increases are more likely when demand is strong. With less concern about losing sales and less room to adjust profit margins, even firms with less pricing power could pass higher costs through to customers.”

Michael Roberts Blog

The Governor of the Bank of England, Andrew Bailey set the attitude of the mainstream view on the impact of inflation in February, when he said that “I’m not saying nobody gets a pay rise, don’t get me wrong. But what I am saying is, we do need to see restraint in pay bargaining, otherwise it will get out of control”.

Bailey followed the Keynesian explanation of rising inflation as being the result of a tight (‘full employment’) labour market allowing workers to push for higher wages and thus forcing employers to hike prices to sustain profits.  This ‘wage-push’ theory of inflation has been refuted both theoretically and empirically, as I have shown in several previous posts

And more recently the Bank for International Settlements (BIS) study confirms that “by some measures, the current environment does not look conducive to such a spiral. After all, the correlation between…

View original post 1,554 more words

Zakaj se rusko gospodarstvo ne sesuva?

Britanski The Economist je objavil članek o presenetljivi odpornosti ruskega gospodarstva na sankcije. Ugotavlja, da so se tuje napovedi o sesutju ruskega gospodarstva po uvedbi sankcij izkazale kot absolutno preveč optimistične. Tečaj rublja je namreč danes nad ravnijo izpred invazije na Ukrajino, BDP je sicer nekoliko upadel, vendar pa visokofrekvenčni podatki (podatki v realnem času) kažejo, da se poraba električne energije (kot indikator obsega proizvodnje) in poraba potrošnikov v restavracijah in gostilnah (kot indikator zasebnega povpraševanja) nista zaznavno zmanjšala. Rusija ima tudi očitno dovolj deviz, da normalno poravnava svoje zapadle obveznosti do tujih finančnih investitorjev. Ruska centralna banka je celo znižala vodilno obrestno mero iz 17 na 14%, kar je znak, da je začetne finančne panike konec. Izvoz ruskih energentov se ni zmanjšal, prilivi v ruski proračun v prvem četrtletju letos pa so se celo povečali za 80% glede na lansko leto.

Zakaj se torej rusko gospodarstvo in javne finance ne sesuvajo? Po moje gre predvsem za tri razloge. Prvi je, da je rusko gospodarstvo relativno avtarkično – uvoz blaga in storitev kot odstotek BDP je v 2020 znašal le 20.9 % (v Sloveniji znaša čez dve tretjini BDP), izvoz blaga in storitev kot odstotek BDP pa 28.5 %. Rusko gospodarstvo je sicer dokaj odvisno od izvoza surovin in energentov, na uvozni strani pa je denimo uvoz iz Kitajske dvakrat večji od uvoza iz Nemčije in štirikrat večji od uvoza iz ZDA. Uvoz iz Kitajske ni prizadet zaradi sankcij, medtem ko Rusi kratkoročno očitno lahko preživijo brez nemških in ameriških avtomobilov, strojev ter farmacevtskih izdelkov, ki spadajo med tri glavne kategorije uvoza iz obeh držav.

Russia imports 2021

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: