Zakaj bi skupščina Luke Koper utegnila zmotiti ptiče?

Kot poroča Boris Šuligoj v Delu, je vodstvo SDH tri tedne po objavi sklica skupščine Luke Koper (ki bo 30. junija) upravo Luke včeraj pozvalo, da najkasneje v ponedeljek, 19. junija objavi spremembo lokacije skupščine, in sicer da jo prestavi iz domnevno neprimerne dvorane v centru Naravnega rezervata Škocjanski zatok v Grand hotel Bernardin. “Argumenti” vodstva SDH so, da dvorana centra naravnega rezervata “ni v skladu z veljavnimi predpisi in načrtom upravljanja rezervata Škocjanski zatok, da tovrsten dogodek ni skladen s cilji rezervata” itd.

Nerodno pri tem je, da je vodja naravnega rezervata Škocjanski zatok Nataša Šalaja nemudoma demantirala “argumente” SDH in mu odgovorila, da v SDH narobe razumejo uredbo o naravnem rezervatu, saj tovrstni dogodki “niso dogodki te vrste, ki jih uredba in drugi dokumenti prepovedujejo, saj potekajo samo v centru za obiskovalce, zanje sklicatelj dogodka samo najame prostor in jih uredba ne vključuje. Center je lociran ob vhodu v rezervat, omogoča dostop s parkirišča brez vsakršne motnje na varovane vrste in habitate“.

Kaj torej med skupščino Luke Koper naklepajo v SDH, da bi utegnilo zmotiti mir ptičev v Škocjanskem zatoku? Moja špekulacija je naslednja.

Nadaljujte z branjem

36,500 podpisov !

Stanje do včeraj zvečer.

In to kljub administrativnim oviram, Jankovićevemu nagajanju na Lundrovem obrežju in kljub temu, da je Popovič najprej polariziral Primorce in se nato v grdi mineštri prodal Cerarju.

Da vladi preprečimo uporabo škodljivega zakona, potrebujemo še dobrih 8,000 podpisov (3,500 do zakonske meje in kakšnih 5,000 za rezervo, če nas bo oblast spet poskušala s kakšnimi triki prinesti naokrog).

Imamo še 5 dni, pokažimo vladi, da mora upoštevati tudi glas ljudstva !

Neprodaja NLB – kaj sedaj?

Bine Kordež

Prejšnji teden je vlada ustavila prodajo Nove Ljubljanske banke, ker se ni strinjala s prodajo po minimalni ceni, katera je bila določena v višini 1,1 milijarde evrov za celotno banko. Takšna odločitev vlade je seveda sprožila veliko negativnih odmevov. Tako akademska kot strokovna javnost ter tudi mediji so izpostavili predvsem nekredibilnost države, ki zadnji trenutek odstopi od namere za prodajo. Ob tem se najpogosteje sliši očitek, da so v ozadju interesi za nadaljevanje političnega vpliva na poslovanje banke ter koriščenje ugodnosti, ki naj bi jih omogočalo domačijsko lastništvo. Pri vseh takšnih komentarjih je zanimivo, da se praktično nihče ne dotakne prodajne cene. Kot da bi bilo to v celotnem prodajnem procesu pravzaprav nepomembno. Ni torej pomembno ali za banko dobimo eno ali dve milijardi, ključno vprašanje je samo – ali bomo izpolnili dane obveze Evropski komisiji ali ne? Ter ali bomo prepustili banko v upravljanje tujcem, ki menda to znajo bolje in s tem zaustavili napajanje domačih prisklednikov na državnih jaslih?

Tudi sam sem do dogajanja v zvezi s prodajo in z odločitvami vlade kritičen, vendar bolj iz drugih razlogov.

Nadaljujte z branjem

Si lahko Janša privošči, da ne zbere 40,000 podpisov?

Odgovor na to vprašanje se zdi trivialen: če Janša zgreši to znamko, je to znak, da njegov vpliv na mobilizacijo lastne baze usiha. In da je pač preteklost.

Vendar ima odgovor lahko tudi bolj kompleksne korenine. Šibka aktivnost v prvih tednih glede zbiranja podpisov je nakazovala, da so Janševi dali načelno podporo referendumu s figo v žepu. Špekulacije o tem, zakaj, so različne. Referenduma si Janševi niso zares želeli, ker bi s tem bodisi ogrozili posle, ki si jih pri drugem tiru obetajo družinska podjetja Janševega prijatelja Viktorja Orbana bodisi zato, ker so dogovorjeni z vlado glede skorajšnjega oblikovanja holdinga med “Janševimi” Slovenskimi železnicami in Luko Koper (direktor SŽ Dušan Mes vztrajno sestankuje in lobira v to smer tako pri Cerarju kot pri Janši in “prenaša pošto” med obema).

Nadaljujte z branjem