Avstrija ima načrt za začetek cepljenja proti korona virusu. Kaj pa naša vlada?

Po poročanju Die Presse, je začetek cepljenja proti Covid-19  predviden za začetek januarja 2021. Da bi bilo to “zelo realno”, je v torek na tiskovni konferenci napovedal minister za zdravje Rudolf Anschober (Zeleni). Kot prvi bodo proti koronavirusu cepljeni starejši od 65 let v domovih za ostarele in tamkajšnje osebje. Po tem bodo cepljeni zaposleni v bolnišnicah, sledijo nujne službe in drugi sistemsko pomembni poklici ter skupine z visokim tveganjem.

Avstrija je za nakup 16.5 doz cepiva in brizg namenila 200 milijonov evrov. To naj bi zadostovalo za cepljenje osem milijonov ljudi (dve cepljenji na osebo). Minister za zdravje si želi, da bi bila cepljena vsaj polovica ljudi.

Nadaljujte z branjem

Slabi časi za anti-liberalce iz Vzhodne Evrope

Spodaj je nekaj glavnih poudarkov iz članka v Wall Street Journalu. Slabi časi se obetajo za anti-liberalne populiste iz nekdanjega komunističnega bloka. Mar ni zanimivo, da je ta anti-liberalni moment dobil domovinsko pravico prav v nekdanjih komunističnih državah? Samo tam so populistični trdorokci, ki jih motijo osnovne človekove pravice in svoboščine, svoboda medijev ter neodvisnost sodišč in državnih institucij, tudi prevzeli oblast. Najbrž zaradi pomanjkanja demokratične tradicije, kjer si tudi ljudje, ki te anti-liberalne trdorokce volijo, želijo tršo roko in vladavino prava jemljejo kot prepočasen, neučinkovit ali “nepravičen” način uveljavljanja njihov želja. Nekatere države pač še niso zrele za demokracijo.

Obstaja kakšna boljša razlaga za ta fenomen?

Prav zato so bile vzhodnoevropske države sprejete v EU, da pospešijo svojo transformacijo iz nedemokratičnega v demokratični sistem. Čeprav so morale bodoče članice pred vstopom demonstrirati, da spoštujejo vladavino prava (to je bil eden izmed “Kopenhagenskih pogojev” za članstvo, sprejetih junija 1993). Vendar očitno tovrstna hitra transformacija iz enega v drug institucionalni sistem ni možna. Kljub vsem stotinam milijard, ki jih zahodne članice EU (v zameno za dostop na trge vzhodnih članic) plačujejo v obliki EU transferjev novim članicam. Ta “clash” med Zahodom in Vzhodom Evrope ne bo tako hitro izginil, je pa dobra novica Trumpov poraz in da vsaj ZDA tovrstnega anti-liberalnega populizma v vzhodni Evropi ne bodo več podpihovale.

No, in tudi v Sloveniji se bomo – sami –  znali postaviti na pravo stran zgodovine. Nadaljujte z branjem

Banaliziranje vladavine prava

Stanko Štrajn

Madžarsko – Poljski veto je ob odločni podpori slovenskega predsednika vlade Janeza Janše Orbanu in Kaczynskemu predmet razprav, ki je na trenutke odrinil celo obravnavo vprašanja krize zaradi pandemije CORONA virusa v medijih na podrejeno mesto poročanja. Priče smo političnim razpravam, v katerih politiki dokazujejo le to, da pravzaprav ne razumejo o čem govoričijo. Razprave se tako reducirajo na dokazovanje pomembnosti načel vladavine prava, za katera se razburjeni politiki zavzemajo in ustvarjajo vtis, da jim gre za načela.

Vsekakor je George Soros v njegovem jasnem pojasnilu, da ne gre za načela, pač pa za strah po izgubi možnosti neomejenega zlorabljanja oblasti, razložil verjetno najpomembnejši razlog, zakaj je prav vladavina prava tako zelo razburila evropske in seveda tudi slovenske politike.

Kdor želi smiselno razpravljati o vladavini prava, mora najprej razumeti, kaj je pravo, ki naj bi nam vladalo.

Nadaljujte z branjem

Se nam ponavlja zadnja kriza?

Bine Kordež

Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v 2009, prvem letu zadnje gospodarske in finančne krize, vseeno pa kaže (vsaj zaenkrat), da bodo ekonomske posledice manjše. V prejšnji krizi so imele banke na koncu skupaj kar okoli 10 milijard evrov izgub zaradi slabih posojil, letos do septembra so oblikovale samo za 100 milijonov manj slabitev. Število stečajev podjetij zaenkrat ne odstopa posebej od običajnih gibanj, pri plačah beležimo celo eno največjih realnih rasti in tudi število nezaposlenih se ni močno povečalo. Seveda se posamezniki in posamezna podjetja srečujejo z velikimi težavami, a celotna slika je precej manj kritična, kot so bila dogajanja v letu 2009 in kasneje.

Kot glavna razloga za manjše posledice bi lahko izpostavili dvoje:

  • podjetja in banke so bile pred nastopom epidemije v bistveno boljši finančni kondiciji kot v času pred prejšnjo krizo,
  • pomembno drugačni pa so tudi ekonomski ukrepi držav za spopadanje s krizo v primerjavi z načinom reševanja po letu 2008.

Za oboje bi pravzaprav lahko rekli, da so se vsi odločevalci (države, podjetniški sektor) veliko naučili iz napak zadnje krize. Pripravljenost ter ukrepanje je danes bistveno drugačno, boljše kot takrat – čeprav pa je zanimivo, da še danes redko kdo od nekdaj sodelujočih prizna, da so bile odločitve pred desetimi leti in več, napačne.

Nadaljujte z branjem

Tri Janševe vlade, tri katastrofe

Predsednika sedanje vlade Janeza Janšo se je do sedanje zdravstvene krize držal sloves dobrega operativca in kriznega menedžerja. Na žalost pa analiza mandatov treh vlad, ki jih je vodil Janša, kaže nasprotno. Vsi so se končali s katastrofo in vsi kažejo izrazito pomanjkanje dobrega menedžiranja.

Ob koncu svojega prvega mandata je Janša preteklo delo svoje vlade predstavljal kot (smiselno povzemam): Slovenija še nikoli ni bila tako uspešna država, glede na prejšnjo vlado je ta vlada podvojila gospodarsko rast in zmanjšala inflacijo na polovico oziroma da je vladi uspelo prvič v samostojni Sloveniji ustvariti proračunski presežek. Slednje sicer ne drži, saj je prva Drnovškova vlada v letih 1993-1996 ves čas izkazovala proračunski presežek.

Nadaljujte z branjem

Možgani liberalcev in konzervativcev se med seboj razlikujejo in zakaj to ni nujno problem

Politična biologija in nevroznanost sta zanimivi znanstveni disciplini. Poskušata ugotoviti ali so razlike v političnem (ideološkem) dojemanju sveta pogojene z biološkimi razlikami. Da pač naši možgani določene informacije različno sprocesirajo in zaradi tega različno reagiramo na družbene pojave in na določene javne osebnosti. Da na vse pretege poskušamo racionalizirati stališča ali odnos do oseb, za katere nam naši možgani pošiljajo “pozitivne” ali “negativne” signale. Priporočam v branje tale članek Lydie Denworth v Scientific American.

In 1968 a debate was held between conservative thinker William F. Buckley, Jr., and liberal writer Gore Vidal. It was hoped that these two members of opposing intellectual elites would show Americans living through tumultuous times that political disagreements could be civilized. That idea did not last for long. Instead Buckley and Vidal descended rapidly into name-calling. Afterward, they sued each other for defamation.

The story of the 1968 debate opens a well-regarded 2013 book called Predisposed, which introduced the general public to the field of political neuroscience. The authors, a trio of political scientists at the University of Nebraska-Lincoln and Rice University, argued that if the differences between liberals and conservatives seem profound and even unbridgeable, it is because they are rooted in personality characteristics and biological predispositions.

Nadaljujte z branjem

Poljsko in madžarsko pogojevanje in Janševo asistiranje lahko Slovenijo izloči od delitve EU sredstev za okrevanje

Madžarsko-poljski veto pri sprejemanju dveh odločitev o finančnem svežnju – večletnem proračunu in zvišanju zgornje meje lastnih virov, da bo EU lahko najela posojila za financiranje okrevanja – ima lahko za Slovenijo zelo neugodne posledice. Angela Merkel je že nakazala možnost kompromisne rešitve, vendar ta kompromisna rešitev ne bo šla v smeri, kot jo neupravičeno poudarjajo v vladajoči stranki. Države članice EU se ne bodo odpovedale pogojevanju delitve dodatnega paketa EU sredstev za spodbujanje okrevanja in odpornosti po epidemiji, saj to pogojevanje zahtevajo vse zahodne članice EU in velika večina prebivalstva v vseh članicah. Pač pa bo kompromis najbrž šel v smeri razdelitve celotnega finančnega svežnja na večletni finančni okvir (7-letni proračun EU) in na sklad za okrevanje in odpornost, da bi tako presekali blokado. Državi namreč nista blokirali proračuna samega, temveč povečanje zgornje meje lastnih sredstev EU, ki je potrebna za financiranje sklada za okrevanje.

Blokado Madžarske in Poljske je mogoče presekati na zelo preprost način, in sicer z uporabo “postopka okrepljenega sodelovanja“, ki je bil ustvarjen posebej za oblikovanje evroobmočja z namenom, da določenih rešitev evroskeptične države ne bi mogle blokirati. Preprosto povedano, države članice se lahko odločijo, da se dogovor o povečanju zgornje meje lastnih sredstev EU za financiranje sklada za okrevanje prenese na države, ki imajo željo okrepiti sodelovanje na specifičnem področju, to je pri skupnem boju proti posledicam epidemije. Pri tem se združijo države, ki so pripravljene sprejeti posebne pogoje za okrepljeno sodelovanje. Gre za meddržavni dogovor med članicami EU, pri čemer pa njihove aktivnosti ne kršijo določil glede Skupnega trga.

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: