Ta nastop zgodovinarja Rutgerja Bregmana, ki je prišel na panel v Davosu na povabilo milijarderjev, vrnil pa jim je z napadom na bogataše, ki se izogibajo plačilu davkov, je takoj postal viralen. Njegovo sporočilo je bilo zelo preprosto: bogataši, nehajte se hecati z bedasto filantropijo, začnite plačevati pošten delež davkov.
Kako se počuti rocker na koncertu Zdravka Čolića?
Eh, ne vprašajte. Valentinovo, jebiga.
Cerarjeva maketa in logika kozlovskih procesov
Stanko Štrajn
Pred enajstimi meseci je takratni predsednik Vlade Miro Cerar na dan razglasitve svojega odstopa še zelo odločno napovedal, da bodo za škandal zaradi makete drugega tira Divača – Koper odgovarjali odgovorni funkcionarji, ki so razmetavali proračunski denar in za nič vredno maketo nameravali plačati 133.000 evrov brez DDV. Mislim, da je nadvse moralni bivši predsednik Vlade imel v mislih, da bo potrebno kaznovati kozle in je šele naknadno doumel, da stvar ni tako preprosta, ker bi bilo potrebno pravzaprav preganjati pastirje. Ko je to predsednik vlade doumel, je nekako afera, imenovana Maketa, počasi zbledela in je oblast s pomočjo hlapčevskih medijev poskrbela, da je Maketa nekako utonila v pozabo.
Toda 12.2.2019 je afera Maketa zopet prišla s vso silovitostjo na plan, saj je javna TV v TV Dnevniku in v Odmevih obelodanila informacijo, da kriminalistična policija preiskuje sum kaznivega dejanja zlorabe pooblastil zoper osumljeno četverico storilcev. Čas bo pokazal, ali kriminalistična preiskava obravnava pastirje, ali grešne kozle.
Vzpon fašističnega populizma in kako se je Japonska kljub skoraj ničelni rasti izognila populizmu
Izjave italijanskih državnih predstavnikov in celo predsednika evropskega parlamenta italijanske narodnosti, ki želijo revidirati zgodovino, so samo izraz internacionalizacije vzpona italijanskega nacionalizma. Zgodba je dokaj podobna tisti iz začetka 1930-ih let, ko so po vzponu (fašističnega in nacističnega) populizma najvišji predstavniki Italije in Nemčije svoj gnev prenesli navzven – na manjšine in sosednje države. Toda, kar je zaraes zanimivo v tej zgodbi in česar se nihče niti ne trudi razumeti in na kar jaz opozarjam že nekaj let, je to, da imata tedanji (fašistični in nacistični) populizem povsem enake korenine kot sedanji populizem v Italiji in drugod po periferiji Evrope.
Obema je skupen izvor, to je povečano socialno nezadovoljstvo zaradi dolgo trajajoče ekonomske mizerije. Obema je skupna dolgotrajna gospodarska depresija, povečana brezposelnost in. nesposobnost vlad, da gospodarstvo potegne iz krize in ljudem zagotovi službe in eksistenco. V takih razmerah zaradi povečanega socialnega nezadovoljstva na površje priplavajo lažni mesije, populisti, ki vzroke in krivce iščejo zunaj in ki ponujajo preproste rešitve. Lastno nacijo postavijo v vlogo žrtve (manjšin, imigrantov, drugih držav, nepravičnih mednarodnih pravil itd.) ter na tem izgradijo lasten uspeh, ki ga nato vzdržujejo s povečano tendenco agresije navzven.
Kako multinacionalke skrivajo dobičke v davčnih oazah in kako jih ujeti
Torslov, Wier in Zucman (TWR) imajo objavljeno novo verzijo raziskave o tem, kako multinacionalke globalno premikajo dobičke v davčne oaze, da bi se izognile plačilu davka. Ta verzija raziskave ob Orbis bazi podatkov (bilančni in finančni podatki o podjetjih) temelji tudi na statistiku Eurostata o trgovini podružnic multinacionalk (Foreign Affiliates Trade Statistics, FATS). TWR razkrivajo, da multinacionalke letno skrijejo za več kot 600 milijard dolarjev dobičkov (40% vseh globalnih dobičkov), tako da jih z različnimi metodami premikajo med državami.
No, če pogledamo, kako dobičkonosne so multinacionalke (koliko dobičkov prikažejo), pridemo do zanimive slike, da so multinacionalke bistveno manj dobičkonosne kot domača podjetja (podobno kažejo tudi slovenski AJPES podatki, da podjetja v tuji lasti plačujejo manj ali nič davka na dobiček):
Vir: Torslov, Wier in Zucman (2018)
Weekend reading
- The Bogus Paper that Gutted Workers’ Rights – Servaas Strom
- The Missing Profits of Nations – Gabriel Zucman
- Growing, shrinking, and long-run economic performance – Broadberry & Wallis
- It Looks Like Lots of Workers Aren’t Paid What They’re Worth – Noah Smith
- China’s Slowdown and the World Economy – Brad Setser
- Are global value chains receding? – Gaulier, Sztulman & Ünal
- Where Are Manufacturing Jobs Coming Back? – Liberty Street Economics
- How Market Power Worsens Income Inequality – ProMarket
- There Are Better Ways To Tax The Rich Than A Wealth Tax Or A 70 Percent Top Rate – Tax Policy Center
- The Green New Deal and changing America – Michael Roberts
- The Puzzle of the US Productivity Slowdown – Tim Taylor
- Misinterpreting Tests, P-Values, Confidence Intervals & Power – Dave Giles
- Why Did Simon Kuznets Want to Leave Military Spending out of GDP? – Tim Taylor
- Obstacles to full employment – Stumbling and Mumbling
- Cashing In: How to Make Negative Interest Rates Work – IMF Blog
2TDK kot nepotreben spaček. Še vedno bo potrebno poroštvo države
Jasmina Držanič
Po osnovni zamisli naj bi bila proga Koper – Divača v lasti družbe, ki bi jo gradila –2TDK d.o.o., prenos tira v last države Slovenije pa naj bi bila stvar bodoče koncesijske pogodbe. Slišali smo že vprašanja, zakaj tako, edino logično razlago pa gre iskati v pravilih zavarovanja kreditov.
Torej, 2TDK d.o.o. je projektna družba, ustanovljena za to, da zgradi in potem tudi upravlja novo železniško progo Koper – Divača. Proga naj bi bila zgrajena po načelu projektnega financiranja. Projektno financiranje je po Basel II (sklop priporočil, ki jih izdaja bazelska mednarodna banka za poravnave in ki se posledično prevajajo v direktive in drugo zakonodajo) financiranje, v katerem bodoči denarni tokovi pokrivajo operativne stroške in odhodke kot tudi stroške odplačevanja kreditnih obveznosti in obveznosti do sponzorjev/lastnikov. Projektno financiranje je praviloma organizirano skozi posebno projektno družbo, katere premoženje omogoča zadostno zavarovanje kreditov. To pomen, da se predpostavlja, da bo projektna družba (a) kapitalsko močna in (b) da bo bodoči projekt tako povečal aktivo te družbe, da bo ta aktiva omogočila, da se na njej vpišejo bremena za zavarovanje terjatev posojilodajalcev.
