Prisilna uprava iz Bruslja

Nekateri narodi so res malce čudni. Srbi praznujejo poraz na Kosovem polju izpred dobrih 600 let, s katerim so izgubili politično suverenost. Slovenci praznujemo poraz v dražgoški bitki, po kateri so se po umiku partizanov Nemci znesli nad civilnim prebivalstvom Dražgoš. Alenka Bratušek pa, kot da gre za gasilsko veselico, praznuje ob objavi priporočil Sveta EU za odpravo makroekonomskih neravnotežij, s katerimi je bila vladi de facto odvzeta opravilno suverenost. * Nadaljujte z branjem

Hvala Bruslju, ker nas je zaščitil pred norostmi te vlade

“Vlada Alenke Bratušek nima kaj praznovati. Praznujemo lahko davkoplačevalci, saj nas je Evropa zaščitila pred nekaterimi ukrepi, za katere se je še v opoziciji prizadevala sedanja vlada,” je v Pogledih Slovenije včerajšnje odzive vlade na priporočila Bruslja komentiral ekonomist Jože P. Damijan. Nadaljujte z branjem

Iščem mladega raziskovalca

Na podlagi Javnega razpisa za izbor mentorjev novim mladim raziskovalcem za leto 2013 sem bil ponovno izbran kot mentor novemu mlademu raziskovalcu/ mladi raziskovalki, katere doktorsko usposabljanje bo za obdobje treh let sofinancirala ARRS. Na tej osnovi iščem kandidata/kandidatko, ki se bo ukvarjal/a z raziskovanjem na področju mednarodne trgovine, in sicer se bo specializiral/a na področju globalnih ponudbenih verig (global supply chains). Globalne ponudbene verige postajajo zaradi hitrega razvoja globalizacije izjemno pomemben del svetovne trgovine, saj dobra polovica vse svetovne trgovine poteka prek njih. Kandidat/ka bo preučeval/a vključenost držav EU v globalne ponudbene verige, njihov pomen za razvojno specializacijo novih članic EU ter učinke vključenosti v različne faze ponudbenih verig na dodano vrednost, produktivnost in inovativnost podjetij. Nadaljujte z branjem

Call for a research assistant and PhD candidate

This is an informal call for a research assistant and PhD candidate in the field of international trade. The candidate will get financing for a three year period. During this period, the candidate will be employed as a young researcher at the Faculty of Economics (University of Ljubljana) and will be enrolled to its PhD program in economics. The candidate will specialize in theoretical and empirical research on global supply chains. Nadaljujte z branjem

Kaj je moral Čufer dodatno obljubiti Bruslju

Če ste slučajno prezrli: ker je bil podpredsednik EK Olli Rehn nezadovoljen s programom stabilnosti, ki ga je vlada Bratuškove 9. maja poslala v Bruselj, je od vlade zahteval dodatna pojasnila in zagotovila glede treh ključnih zadev, kjer je bila vlada nejasna v programu stabilnosti in ki jih je hotela izvesti »po domače«. Gre za vprašanje sanacije bančnega sektorja, vprašanje upravljanja podjetij v državni lasti in vprašanje prestrukturiranja podjetij. Minister za finance Uroš Čufer je zato 23. maja moral poslati v Bruselj dodatna pojasnila in zagotovila, da vlada pri teh treh vprašanjih ne bo ravnala »po domače«. Nadaljujte z branjem

Priporočila kot nezaupnica

Medtem ko predsednica vlade Alenka Bratušek praznuje ob objavi priporočil Evropske komisije za odpravo makroekonomskih neravnotežij, ker naj bi pomenila hvalo na hitro pripravljenemu programu stabilnosti s strani nove vlade, pa je dejstvo, da ta priporočila pomenijo veliko nezaupnico delu tako vlade kot Banke Slovenije. Še več, pripročila EK so izjemno ostra, precizna in ne dopuščajo vladi nič manevrskega prostora. So le ukrepi, ki jim mora vlada slediti, in redna poročanja o učinkovitosti izpolnjevanja teh priporočil. Vlada je s temi pripročili de facto vstopila v stand-by program Evropske komisije, vendar s to razliko, da v zameno ne bo dobila nobenega denarja iz Bruslja. Kvečjemu kazen. Nadaljujte z branjem

Priporočila EU komisije v zvezi z nacionalnim reformnim programom Slovenije

  1. V letu 2013 in v prihodnjih letih naj izvaja in okrepi proračunsko strategijo, podprto z dovolj natančno določenimi strukturnimi ukrepi, da bo na vzdržen način zagotovila odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2015 in izboljšanje strukturnega salda, določeno v priporočilu Sveta glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Po odpravi čezmernega primanjkljaja naj izvaja strukturno prilagajanje, ki bo Sloveniji omogočilo, da bo srednjeročni cilj dosegla do leta 2017. Trajna odprava fiskalnih neravnotežij zahteva izvajanje ambicioznih strukturnih reform, ki bi povečale sposobnost prilagajanja gospodarstva ter potencial za rast in zaposlovanje. Ohranja naj rasti naklonjeno potrošnjo, sprejme ukrepe za večje izpolnjevanje davčnih obveznosti in na strani odhodkov izvede ukrepe, podprte s sistematičnimi pregledi javnih izdatkov na vseh ravneh države. Da bo povečala verodostojnost konsolidacije, naj do konca leta 2013 zaključi sprejetje pravila o uravnoteženih javnih financah v strukturnem smislu, srednjeročni proračunski okvir naredi zavezujoč, vseobsegajoč in pregleden ter okrepi vlogo neodvisnih teles, ki nadzorujejo fiskalno politiko. Sprejme naj ukrepe za postopno zmanjšanje pogojnih obveznosti države. Nadaljujte z branjem

Bank recovery and deleveraging of banks and companies in Slovenia

Marko Simoneti and Božo Jašovič

Indebtedness of companies (non-financial corporations) is one of the main reasons for stagnation of lending activity of the banks. Slovene companies are one of the most indebted in the Eurozone, taking into account the leverage ratio. At the end of 2011, the ratio deteriorated for Slovene companies despite the deleveraging and reached 143 per cent of equity capital. This information proves that over-indebtedness of companies in the years before the crisis, when standards of indebtedness and investment criteria were loose, is not the only issue; there is also reduction of companies’ capital due to unfavourable market situation and poor operating results. To reach a more stable level of leverage ratio (ca. 100 per cent), Slovene companies would need to decrease the debt by over EUR 5 billion and, at the same time, increase the equity by the same amount. * Nadaljujte z branjem

Kako učinkoviteje razdolževati podjetja

Prenos tveganih postavk (tudi lastniških deležev v podjetjih) na namensko družbo je že po obstoječih rešitvah ZUKSB možen, vendar le za banke, ki bodo zaradi nezadostnega kapitala vključene v individualno sanacijo. ZUKSB torej ne predvideva ukrepov v primerih prezadolženih podjetij, kjer je v financiranje vključena množica bank. Ko se udeležene banke odločajo za konverzijo sorazmernega dela terjatev v kapital bi bilo smiselno, da se lastniški deleži vseh bank  prenesejo na namensko družbo. Če bi bilo to omogočeno, bi namenska družba lahko pridobila večinski delež v podjetjih in s tem vzvod, da kot lastnik učinkovito vodi in nadzira program prestrukturiranja in prodaje naložbe. Nadaljujte z branjem

Obrat Nemčije od varčevanja k mini Marshallovemu planu

Po dizastru, ki ga je povzročilo leta 2010 uvedeno prisilno zategovanje pasu v Evropi, ki se kaže predvsem v še poglobljeni depresiji v najšibkejših članicah in razširitvi recesije na celotno EU, je tudi v nemški vladi dozorelo spoznanje, da je bila politika strogega posta napaka. Po pisanju Spiegla, naj bi kabinet nemške kanclerke najbolj šokirala interna analiza iz sredine maja o učinkih pakta o rasti iz leta 2012. Rezultati naj bi pokazali, kako odlično deluje program varčevanja, ki ga je Nemčija vsilila drugim članicam EU. Pokazali pa so nasprotno, da ni bilo prav nobenega napredka glede reform. Ker ga ni bilo, so med uspehe pakta avtorji našteli denimo podaljšanje odpiralnega časa v trgovinah v Italiji, da je Španija sprostila regulacijo glede rezidentstva za tuje investitorje, ali da je Francija začela s pripravami, da bi leta 2019 dovolila večjo konkurenco na njenih železnicah. Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: