Kako učinkoviteje razdolževati podjetja

Prenos tveganih postavk (tudi lastniških deležev v podjetjih) na namensko družbo je že po obstoječih rešitvah ZUKSB možen, vendar le za banke, ki bodo zaradi nezadostnega kapitala vključene v individualno sanacijo. ZUKSB torej ne predvideva ukrepov v primerih prezadolženih podjetij, kjer je v financiranje vključena množica bank. Ko se udeležene banke odločajo za konverzijo sorazmernega dela terjatev v kapital bi bilo smiselno, da se lastniški deleži vseh bank  prenesejo na namensko družbo. Če bi bilo to omogočeno, bi namenska družba lahko pridobila večinski delež v podjetjih in s tem vzvod, da kot lastnik učinkovito vodi in nadzira program prestrukturiranja in prodaje naložbe.

Sedanje besedilo ZUKSB tega ne omogoča, zato bi bilo potrebno zakon dopolniti tako, da bi lahko namenska družba kupovala lastniške deleže do podjetij po konverziji (ali pa kako drugače pridobila v upravljanje) tudi od tistih bank, ki niso v individualni sanaciji, če to vodi do večinskega lastniškega deleža v teh podjetjih. S tako dopolnitvijo bi bila dana tudi motivacija bankam, da pri razreševanju problematike prezadolženih podjetij izvedejo konverzijo v kapital zaradi prenosa na namensko družbo. Namenske družbe bi se potemtakem lahko osredotočile na upravljanje podjetij, kjer so večinski lastnik ter nadzirale sanacijo podjetij in iskale investitorje, banke pa bi zagotavljale obratni kapital za njihovo nemoteno poslovanje.

Opisana delitev dela med banko in »slabo banko« je logična, saj bi slednja počela tisto – upravljala s podjetji – česar banke ne znajo. Tako res ne preseneča, da prav veliko konverzij terjatev  doslej ni bilo, saj v bankah primanjkuje tako znanja kot kapitala, regulatorne vzpodbude za tak aktiven pristop so omejene, prevzemna in insolvenčna zakonodaja doslej nista bili  naklonjeni konverzijam,  obstoječi domači državni in zasebni lastniki pa ne želijo izgubiti kontrole nad podjetji.  Ključno za preboj na tem področju je, da je tak ukrep predviden v zakonodaji o sanaciji bank in da ga banke lahko uporabijo v primeru skupnih dogovorov o restrukturiranju dolžnikov, kjer bo na namensko družbo prenesen večinski lastniški delež.

Predlagani ukrep zahteva presojo in ustrezno uskladitev s pravili državnih pomoči. Še bolj kot to pa je ključna vzpostavitev ustrezne infrastrukture namenskih družb za upravljanje s podjetji. Skoraj nemogoče si je zamisliti, da bi v Sloveniji lahko pravočasno vzpostavili povsem lasten strokoven aparat za izvajanje te funkcije. Vsekakor je bolj logično in racionalno, da  se za to najamejo tudi izkušene profesionalne ekipe, ki bodo nadzirale poslovodstva v podjetjih v prestruktiranju, izvajanje sanacijskih programov, iskala investitorje in na koncu tudi izpeljala prodaje podjetij na mednarodnem trgu. Nenazadnje bi moral tudi regulator dati jasno spodbudo za takojšnjo uveljavitev opisane infrastrukture pri aktivnem upravljanju s slabimi terjatvami do podjetij, ki bi  zagotavljala, da bi bilo vse pripravljeno, če bi se izkazala potreba po dodatnem centraliziranem ukrepanju s strani državne slabe banke zaradi zagotavljanja finančne stabilnosti.

Vir: Marko Simoneti in Božo Jašovič, Finance

%d bloggers like this: