So zahteve javnega sektorja po dvigu plač upravičene?

Bine Kordež

Pred dnevi sem objavil komentar argumentov gospodarstva proti dvigu plač javnih uslužbencev. Zahteve sindikatov javnega sektorja po dvigu plač za menda 10 in 15 odstotkov so seveda nerealne in neizvedljive, čeprav pa številke kažejo, da jo do določenega zaostajanja plač v tem segmentu zaposlenih vseeno prišlo. Za lažje razumevanje zahtev, prikazujem v nadaljevanju nekaj konkretnih podatkov, kaj se je v Sloveniji dogajalo s plačami zadnjih nekaj let ter tudi o gibanju števila zaposlenih. Pri tem gre za statistične podatke o povprečjih, ki razumljivo ne odražajo celotne problematike, vseeno pa nekaj več kot pa samo pavšalne številke, ki jih dnevno spremljamo. Nekaj težav je tudi s številom javnih uslužbencev, ki jih različne statistike merijo na različne načine. V tekstu je uporabljen uradni podatek SURS-a o številu zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju.

Nadaljujte z branjem

Prihodnost naše energetike (2) – Obnovljivi viri energije

Drago Babič

Med obnovljive vire energije (OVE) štejemo dve vrsti energij – prva je neodvisna od vremena, zajema hidroenergijo (HE), ki je najpomembnejša predstavnica OVE,  geotermalno in energijo iz biomase. Druga skupina, imenovana tudi spremenljiva OVE, zajema vetrno energijo (VE), fotovoltaično (FVE) in koncentrirano sončno energijo (KSE), pri kateri z zrcali segrevamo posodo s talino do visokih temperatur, ki potem proizvaja paro, ki žene klasično turbino (kar v nadaljevanju ne bom podrobneje obdeloval zaradi majhnega deleža). Večinoma tako zajeto energijo pretvarjamo v električno energijo, razen pri biomasi in geotermalni energiji, ki jih uporabljamo tudi za ogrevanje. V nadaljevanju bom podrobneje obdelal samo uporabo za proizvodnjo električne energije, v pregledih ne bom zajel geotermalne in KSE, ki sta manj razširjeni obliki OVE. Glavna vira podatkov sta mednarodna medvladna agencija IRENA, ustanovljena pod okriljem OZN in Eurostat.

Nadaljujte z branjem

Strukturni programi IMF delajo države, ki naj bi jim pomagali, še bolj šibke

Najbrž nad naslovom niste presenečeni. Niti nad slabo prikrito resnico, da “je bil cilj bogatih vedno finančno zasužnjiti revne in nato živeti od obresti na kredite, ki jih revni ne morejo vrniti. IMF pa tukaj igra vlogo hudičevega odvetnika.” Tako pač funkcionira ta svet. John Perkins, “ekonomski morilec” v službi ameriških vladnih agencij, je to lepo popisal v svoji knjigi.

Spodaj je transcript iz oddaje na RealNews, ki z enim izmed avtorjev raziskave (Lawrence King iz University of Massachusetts Amherst) na to temo razkriva načine, kako IMF načrtno škodi z napačnimi prisilnimi recepti državam, ki naj bi jim pomagal.

Nadaljujte z branjem

Physics Envy and the Taxonomy of Uncertainty

http://frrl.wordpress.com

What is Physics Envy and who has it?

Physics Envy is what Economists and Financial analysts get when they find out what physicists can do.  Physicists have a model, a collection of mathematical formulas and, with a set of initial conditions, they can (essentially) predict the future.  At least predict the future to a level of practical utility, certainty, and repeatability that they can land a man on the Moon and get some rovers to Mars.

Wow!  Even though Econ and Finance folks have models and they can crank a lot of math they can’t do that in their discipline.  When Econ and Finance people turn the crank on their models they don’t get much of anything – at least anything for the predictability of  financial markets at the level of certainty that would be the analogue of getting a man on the moon, a rover to Mars, landing an Intercontinental Ballistic Missile to within a…

View original post 1,457 more words

Kako prečkati “dolino smrti” pri tehnoloških inovacijah

V procesu razvoja industrijskih inovacij je splošno znana vrzel, popularno imenovana »dolina smrti«, kot posledica slabo razvitega financiranja industrijskih inovacij od ravni patenta do razvoja prototipa (od ravni TLR4 do ravni TLR7 na lestvici Technological Readiness Level) (glej sliko 1). V tej vrzeli propade večina tehnoloških inovacij, ker bodisi niso uspele pridobiti zadovoljivih virov financiranja, bodisi niso bile uspešne pri razvoju do ravni prototipa in pripravljenosti na poslovno komercializacijo. Ključen v tej razvojni stopnji je izpad virov financiranja. Medtem ko ima večina držav relativno dobro razvit in stabilen javno financiran sistem temeljnih raziskav na univerzah in inštitutih, ki načeloma privedejo do novih inovacij in patentov (do TLR4) in medtem ko so tudi podjetniška vlaganja v komercializacijo že razvitih prototipov (od ravni TRL7) v večini držav dokaj razvita, pa je problem v financiranju najbolj tvegane razvojne faze inovacij (razvoj od patenta do prototipa).

Slika 1: Vrzel v financiranju industrijskih inovacij (»dolina smrti«)

Funding the valley-of-death_2

Nadaljujte z branjem

Weekend reading

 

Prihodnost naše energetike (1)

Drago Babič

Energetika ostaja zelo popularna tema, zato ker vsebuje vse elemente dobre zgodbe. Prvič, ima svoje junake: dobre policaje (varuhe okolja) in pokvarjence (energetske lobije, povezane z oblastjo), lahko rečemo tudi kavboje in indijance ali partizane in fašiste, če hočete. Drugič, ima vrhunski zaplet: dobri ekologi bi nas rešili strupenih emisij, ki jih povzroča klasična energetika, vendar o ekonomski, da ne rečemo civilizacijski ceni tega reševanja, ne vedo dosti. Medtem klasični energetiki branijo svoje (bogate) pozicije, ob tem pa opozarjajo, da rešitve na področju obnovljivih virov energije (OVE) niso dovolj zrele za množično uporabo in da so tako drugačne od obstoječih sistemov, da bo njihovo uvajanje prineslo radikalno povečanje energetskih stroškov. Poleg tega naj bi bilo klasičnih fosilnih goriv (FG) po konkurenčnih cenah na razpolago dovolj vsaj za naslednjih 30 let.

Nadaljujte z branjem