Bine Kordež

Pred dnevi sem objavil komentar argumentov gospodarstva proti dvigu plač javnih uslužbencev. Zahteve sindikatov javnega sektorja po dvigu plač za menda 10 in 15 odstotkov so seveda nerealne in neizvedljive, čeprav pa številke kažejo, da jo do določenega zaostajanja plač v tem segmentu zaposlenih vseeno prišlo. Za lažje razumevanje zahtev, prikazujem v nadaljevanju nekaj konkretnih podatkov, kaj se je v Sloveniji dogajalo s plačami zadnjih nekaj let ter tudi o gibanju števila zaposlenih. Pri tem gre za statistične podatke o povprečjih, ki razumljivo ne odražajo celotne problematike, vseeno pa nekaj več kot pa samo pavšalne številke, ki jih dnevno spremljamo. Nekaj težav je tudi s številom javnih uslužbencev, ki jih različne statistike merijo na različne načine. V tekstu je uporabljen uradni podatek SURS-a o številu zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju.

Nadaljujte z branjem→

Drago Babič

Med obnovljive vire energije (OVE) štejemo dve vrsti energij – prva je neodvisna od vremena, zajema hidroenergijo (HE), ki je najpomembnejša predstavnica OVE,  geotermalno in energijo iz biomase. Druga skupina, imenovana tudi spremenljiva OVE, zajema vetrno energijo (VE), fotovoltaično (FVE) in koncentrirano sončno energijo (KSE), pri kateri z zrcali segrevamo posodo s talino do visokih temperatur, ki potem proizvaja paro, ki žene klasično turbino (kar v nadaljevanju ne bom podrobneje obdeloval zaradi majhnega deleža). Večinoma tako zajeto energijo pretvarjamo v električno energijo, razen pri biomasi in geotermalni energiji, ki jih uporabljamo tudi za ogrevanje. V nadaljevanju bom podrobneje obdelal samo uporabo za proizvodnjo električne energije, v pregledih ne bom zajel geotermalne in KSE, ki sta manj razširjeni obliki OVE. Glavna vira podatkov sta mednarodna medvladna agencija IRENA, ustanovljena pod okriljem OZN in Eurostat.

Nadaljujte z branjem→

Najbrž nad naslovom niste presenečeni. Niti nad slabo prikrito resnico, da “je bil cilj bogatih vedno finančno zasužnjiti revne in nato živeti od obresti na kredite, ki jih revni ne morejo vrniti. IMF pa tukaj igra vlogo hudičevega odvetnika.” Tako pač funkcionira ta svet. John Perkins, “ekonomski morilec” v službi ameriških vladnih agencij, je to lepo popisal v svoji knjigi.

Spodaj je transcript iz oddaje na RealNews, ki z enim izmed avtorjev raziskave (Lawrence King iz University of Massachusetts Amherst) na to temo razkriva načine, kako IMF načrtno škodi z napačnimi prisilnimi recepti državam, ki naj bi jim pomagal.

Nadaljujte z branjem→

V procesu razvoja industrijskih inovacij je splošno znana vrzel, popularno imenovana »dolina smrti«, kot posledica slabo razvitega financiranja industrijskih inovacij od ravni patenta do razvoja prototipa (od ravni TLR4 do ravni TLR7 na lestvici Technological Readiness Level) (glej sliko 1). V tej vrzeli propade večina tehnoloških inovacij, ker bodisi niso uspele pridobiti zadovoljivih virov financiranja, bodisi niso bile uspešne pri razvoju do ravni prototipa in pripravljenosti na poslovno komercializacijo. Ključen v tej razvojni stopnji je izpad virov financiranja. Medtem ko ima večina držav relativno dobro razvit in stabilen javno financiran sistem temeljnih raziskav na univerzah in inštitutih, ki načeloma privedejo do novih inovacij in patentov (do TLR4) in medtem ko so tudi podjetniška vlaganja v komercializacijo že razvitih prototipov (od ravni TRL7) v večini držav dokaj razvita, pa je problem v financiranju najbolj tvegane razvojne faze inovacij (razvoj od patenta do prototipa).

Slika 1: Vrzel v financiranju industrijskih inovacij (»dolina smrti«)

Nadaljujte z branjem→

• What Does a True Populism Look Like? It Looks Like the New Deal – Dani Rodrik
• The Economic Roots of the Rise of Trumpism – John Komlos
• On the link between US pay and productivity – Stansbury & Summers
• Some Thoughts About Economic Exposition in Math and Words – Tim Taylor
• In America’s absence, Japan takes lead on Asian free trade – Washington Post
• Should Hurricane Maria Be Modeled as a Positive Growth Shock? – Brad Setser
• Europeans should stop whining about their appreciating currency – FT Alphaville
• Bank bail-ins: Lessons from the Cypriot crisis – VoxEU
• The World-Wide Fama Puzzle Reversal – Econbrowser
• How internet giants damage the economy and society – Financial Times
• The market failures of Big Tech – Financial Times

Drago Babič

Energetika ostaja zelo popularna tema, zato ker vsebuje vse elemente dobre zgodbe. Prvič, ima svoje junake: dobre policaje (varuhe okolja) in pokvarjence (energetske lobije, povezane z oblastjo), lahko rečemo tudi kavboje in indijance ali partizane in fašiste, če hočete. Drugič, ima vrhunski zaplet: dobri ekologi bi nas rešili strupenih emisij, ki jih povzroča klasična energetika, vendar o ekonomski, da ne rečemo civilizacijski ceni tega reševanja, ne vedo dosti. Medtem klasični energetiki branijo svoje (bogate) pozicije, ob tem pa opozarjajo, da rešitve na področju obnovljivih virov energije (OVE) niso dovolj zrele za množično uporabo in da so tako drugačne od obstoječih sistemov, da bo njihovo uvajanje prineslo radikalno povečanje energetskih stroškov. Poleg tega naj bi bilo klasičnih fosilnih goriv (FG) po konkurenčnih cenah na razpolago dovolj vsaj za naslednjih 30 let.

Nadaljujte z branjem→

Janez Drnovšek 1950 – 2008 *

Bil je najboljša »naključna stvar«, ki se je zgodila Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih. Nekdo, ki je »brez vonja, barve in okusa« (Mladina, 1989), kot »ne-Bulc«, kot čisti stranski produkt proti-establishment sentimenta slovenske javnosti tistega časa skozi velika vrata stopil v degenerirano, lažirano, votlo kuliso velike post-titovske Jugoslavije. Brez pedigreja, brez političnih botrov, od nepomembnosti v hierarhiji skorajda prozoren, vodja neke lokalne bančne ekspoziture iz zasavskih revirjev, ki je po ironičnem spletu okoliščin padel v kolesje političnega rotacijskega ključa in prevzel vodenje post-titovskih političnih zombijev – velike Jugoslavije in gibanja neuvrščenih. Politična pomota. Fatalna politična ironija. Nadaljujte z branjem→

Škandal v Latviji (s preiskavo in pridržanjem guvernerja centralne banke ter zamrznitev transkacij ene največjih bank s strani ECB) je le vrh ledene gore dveh desetletij korupcije, kriminala in pranja denarja v enormnem obsegu. Kaže, da poslovni modeli raznih davčnih oaz tipa Ciper niso izjema. Kaže, da lahko tudi brez statusa davčne oaze neka država razvije poslovni model, v katerem kriminalne združbe instrumentalizirajo vrhove politike, monetarne oblasti in finančni sektor, da zanje perejo desetine milijard dolarjev. Zanimivo je le to, da sta se korupcija in finančne transakcije ruskih kriminalnih združb lahko tako dolgo izvajale vsem na očeh. Da se je lahko umazan denar prek Latvije tako dolgo kanaliziral na račune zahodnih bank, predvsem denimo Deutsche bank.

No, najbrž prav zaradi tega nihče ni potegnil za ročno zavoro. In tudi ne bi, če ne bi lastniku zasebne banke (Norvik), ki ni hotel plačevati podkupnin pokvarjenemu guvernerju, prekipelo in ne bi šel s temi rabotami v tožbo proti državi v tujini in v tuje medije. Indikativno je seveda, da ga je le dan za tem javno napadel latvijski predsednik vlade, češ da s tem škoduje imidžu Latvije.

Spodaj je nekaj odlomkov iz latvijske filmske zgodbe, večje od filma. Z whistleblowerji, ki po razkritju umazanih ruskih transakcij prek bank umrejo v zaporu, z bankami, ki operejo za 20 milijard dolarjev ruskega denarja, nato pa se izvlečejo s finančno kaznijo v višini 640 tisoč dolarjev in s pokvarjenim guvernerjem z vezmi z Rusijo, ki se na nenavadnih krajih dobiva z žrtvami izsiljevanja. Kaj takšnega se na srečo v Sloveniji seveda (še) ne more zgoditi.

Nadaljujte z branjem→

Jasmina Držanić

14. februarja je bil na Bloombergu objavljen ne posebej valentinovski tekst z naslovom Five charts That Explain How European Banks Are Dealing With Their Bad-Loan Problem. Pod članek sta se podpisala dva italijanska avtorja in en ne-italijanski. Glavnina teksta je namenjena opisovanju tega, kako se zmanjševanja slabih naložb v italijanskih bankah (v tekstu uporabljam izraza, ki ju navaja literatura in viri za tale teks: NPL – non perfroming loans – nedonosna posojila in NPE – non performing exposures – nedonosna posojila, slednji izraz je bolj primeren, ker notri padejo tudi garancije in akreditivi, uporablja pa ga tudi Evropska bančna agencija EBA).

Nadaljujte z branjem→