Zakaj Bloomberg Slovenijo glede slabih kreditov odeva v barvo katastrofe?

Jasmina Držanić

14. februarja je bil na Bloombergu objavljen ne posebej valentinovski tekst z naslovom Five charts That Explain How European Banks Are Dealing With Their Bad-Loan Problem. Pod članek sta se podpisala dva italijanska avtorja in en ne-italijanski. Glavnina teksta je namenjena opisovanju tega, kako se zmanjševanja slabih naložb v italijanskih bankah (v tekstu uporabljam izraza, ki ju navaja literatura in viri za tale teks: NPL – non perfroming loans – nedonosna posojila in NPE – non performing exposures – nedonosna posojila, slednji izraz je bolj primeren, ker notri padejo tudi garancije in akreditivi, uporablja pa ga tudi Evropska bančna agencija EBA).

Sladokusci bodo po tem verjetno zavili na spletno stran sienske Monte dei Paschi in pogledali plan prestrukturiranja iz 2013 in potem še plan prestrukturiranja za 2017 – 2021. In zraven tudi spremljavo EU pri prestrukturiranju. Sladokusci bodo ugotovili tudi to, da je EU šele 12. 6. 2014 sprejela direktivo, ki dovoljuje, da EK izda soglasje za dokapitalizacijo solventne banke s strani države. V kontekstu Slovenije to pomeni, da je EK Sloveniji dovolila, da dokapitalizira banke 18. 12. 2013 – potem je pa EU čez pol za nazaj regulirala svoje početje. Ampak eno je početje za sladokusce, drugo pa je, da bi morali imeti pogajalci, ki se na slovenski strani pogovarjajo z EK, primer sanacije Monte dei Paschi v malem prstu zaradi analize paralel in razlik v EU spremljavi prestrukturiranja te banke in EU spremljavi prestrukturiranja NLB, (NKBM) in A Banke.

Ampak bistvo tega članka je, da opozorim na moment, ki je škodljiv za Slovenijo. Gre za prvi graf, kjer je EU pobarvana na modro in rdečkasto. Z modro so označene države, kjer imajo rezidentne banke do 2% ali do 5% NPE-jev, oranžno-rdečkaste so tiste, kjer imajo rezidentne banke med 5-10% NPE-jev in potem so živo rdeče države, kjer je NPE-jev med 10-25% in potem je še Grčija, ki je pa temno rdeča, ker je NPE-jev nad 25%. Statistika mi je v šoli kar šla in tam smo se učili, da se statistični razredi delajo po enako velikih odsekih, ker tako dobiš najboljšo sliko distribucije. Odstop od tega pravila je pri formiranju skupin možen, ampak potem je treba posebej dobro razložiti, kakšen kriterij se je uporabil. V tekstu ni dobre razlage, zakaj so razredi do 2%, 5%, 10%, 25%, in nad 25%. Če zaporedje 2, 5, 10, 25 še deluje v kakšnem testu logike in inteligence, v materiji NPE nima vsebinske razlage – nasprotno, v razredu med 10% in 25% je ravno vsa koloritnost v prestrukturiranju bank in gospodarstva, ki se v praksi dogaja.

Toda, ker je tako avtorjem teksta in uredništvu Bloomberga jasno, da se bo prvi vtis naredil na barvah, in da bo vsaj 2/3 (kar je bazična ideja teorije piramide javnosti glede na nizek, srednji in visok okus javnosti po zakoncih DeFleur) bralstva padlo na finto prvega vtisa, so predstavili tole pobarvanko (na podatkih ECB, podatke pa posredujejo nacionalne banke).

In imamo modro EU in rdečo EU in »luzerji« so v rdečem.

Modra barva (če odštejemo Veliko Britanijo) tudi nakazuje jedrne države EU (ta termin se politično kolokvialno vedno bolj uporablja), v rdeče oranžnem je periferija. Ta pobarvanka s statistiko nima nič. Pač pa za telebane prikazuje, kako se poenostavljeno doživlja EU. Lahko spekuliramo, da je velik rdeči razred med 10-25% nastal tudi zaradi italijanskega avtorstva teksta. Da se malo potolažijo, da ni samo Italija v rdečem, ampak da so druge države tudi. Toda ne gre živeti v iluzijah. Kadar uredništvo institucije, ki upravlja s finančnimi informacijami, dela pobarvanke, jih vedno dela zaradi interesa (političnega ali pa kakšnega drugega, ampak na koncu so vsi interesi politični in ekonomski)

Zdaj pa še nekaj podatkovne resnice o slovenskih NPE-jih.

V Poročilu o finančni stabbilnosti Slovenije – junij 2017 – poročilo izdaja Banka Slovenije, je na strani 28 navedeno: “Marca je obseg nedonosnih posojil (angl. non-performing loans – NPL) predstavljal 3,2 mrd EUR oziroma 11,4% posojil.”

V Poročilu o finančni stabilnosti Slovenije – januar 2018 – je na strani 30, poglavje o kreditnem tveganju, navedeno tole:” Banke so v letu 2017 nadaljevale z aktivnim pristopom reševanja nedonosnih terjatev. To se je odrazilo v znižanju deleža terjatev v zamudi nad 90 dni s 5,4% na 4,6% oz. NPE s 8,5% na 6,9%.« . Sledi še dodatno pojasnilo: «Pregled kakovosti kreditnega portfelja bančnega sistema vsebuje tako terjatve v zamudi nad 90 dni kot tudi nedonosne izpostavljenosti (NPE) usklajene z EBA definicijo. Pri obeh pristopih se je trend izboljšanja kreditnega portfelja nadaljeval skozi leto 2017. V desetih mesecih 2017 je po obeh definicijah razvidno povečevanje obsega razvrščenih terjatev in izpostavljenosti, skupaj z zniževanjem obsega terjatev v zamudi nad 90 dni oz. NPE. To se je odrazilo v znižanju deleža terjatev v zamudi nad 90 dni z 5,4% na 4,6% oz. NPE z 8,5% na 6,9%. Septembra je obseg nedonosnih posojil (non-performing loans ali NPL) predstavljal 2,7 mrd EUR oz. 9,8% posojil.” Za sladokusce je razlaga EBA definicije[1] v opombi

Kaj lahko ugotovimo: Da slovenske banke ne po odstotkih in ne po zneskih NPL/NPE ne predstavljajo posebej tveganega dela. Pa tudi to, da se v Sloveniji delež in zneski NPL/NPE zmanjšujejo. Kar pomeni, da ni čisto nobenega razloga, da bi se Slovenijo na tem področju tlačilo v rdečo sfero.

To pa sploh ne pomeni, da se bodo poskusi, da bi se Slovenijo pobarvalo v katastrofične barve, ustavili. Prej nasprotno, ne moremo izključiti, da je v tej državi kar precej takih, ki svojo politično agendo temeljijo na katastrofičnih pobarvankah, iz tega pa potem nastanejo spini.

%d bloggers like this: