Zakaj “projektna koalicija” ni popolna neumnost

Pred časom sem pisal, da je izmed treh možnosti varianta predčasnih volitev s 6-mesečnim mrtvim tekom verjetno najslabša izbira. Ker zaradi “zamrznitve” zastavljene sanacije bank še bolj poglobi gospodarsko agonijo in podaljša kreditni krč še za kakšno leto ali več. Hkrati pa politična nestabilnost in “reformni mrk” toliko vznemiri bonitetne agencije in finančne trge, da Sloveniji drastično podražijo stroške refinanciranja. Pri potrebni zadolžitvi letos za najmanj 3.1 milijarde evrov pa vsaka odstotna točka “pribitka na povečano politično tveganje” prinese na letni ravni dodatnih 30 milijonov evrov več stroškov za obresti (to je denimo približno toliko, kot je izgubilo visoko šolstvo sredstev zaradi vladnih varčevalnih ukrepov) . V desetih letih pa to nanese nekaj sto milijonov evrov. Povsem po nepotrebnem. Nadaljujte z branjem

Stane Kovač o “projektni koaliciji Alenke Bratušek” kot veliki prevari

Po razpadu vladne koalicije smo priča silovitim medijskim lobiranjem za oblikovanje projektne koalicije pod okriljem PS Alenke Bratušek. Ker so medijski navijači za projektno koalicijo Bratuškovo spremenili v veliko medijsko-politično zvezdo, se odpira vprašanje, ali je tako opevana projektna koalicija rešitev ali poguba za Slovenijo. Nadaljujte z branjem

Slika dneva: Prehitra rast stroškov dela v Sloveniji

Spodnji graf, ki so ga pripravili na OECD, kaže, da je bila v Sloveniji po letu 2010 dinamika rasti stroškov dela na enoto produktivnosti bistveno hitrejša od rasti produktivnosti dela. Stroški dela so se povečali za 4%, produktivnost pa le za 2.4%. Ali z drugimi besedami, plače so zrasle bistveno prehitro, kot bi dopustila rast novoustvarjene vrednosti. Nadaljujte z branjem

Tehnična ali projektna vlada – vsaka je že manj kot polovica rešitve

Andrej Mertelj

V Sloveniji imamo »perfect storm« v katerem sta se sestavila dva vala: razsulo gospodarstva in razsulo politike. Zato že nekaj časa paralizirano strmimo v vodno goro, ki se vali proti nam in smo očitno brez idej, kako tole odsurfati s čim manj utopljenimi.

Imamo državo (aparat), ki spušča vodo in spotika sam sebe. Imamo razsuto gospodarstvo, ki z zadnjo akumulacijo moči še vrti tako propeler kot tudi vodno črpalko. In imamo politiko, kjer se danes ni mogoče dogovoriti ničesar več. Glave so pregrete in namesto razmisleka in argumentacije prevladuje verovanje in čredni nagon. Nadaljujte z branjem

Ali SAZAS pobere preveč ali premalo?

Jurij Žurej *

V javnosti krožijo različna stališča o vprašanju ali se v Sloveniji plačuje primerna cena za avtorska dela in za njihovo uporabo. Če vprašate avtorje, predvsem pa posamezne kolektivne organizacije, obstaja zelo velika verjetnost, da vam bodo razložili kako avtorji v Sloveniji živijo zelo slabo in da uporabniki plačujejo dosti premalo.

Če vprašate povprečnega uporabnika, ki dobiva račune s strani SAZASa, IPFa, ZAMPa in SAZOR ja, pri čemer običajno ne ve, zakaj plačuje štirim kolektivnim organizacijam in zakaj plačuje toliko, vam bo dejal, da se plačuje absolutno preveč.

Oboji imajo nekaj skupnega. Prepričani so v svoj prav. Nadaljujte z branjem

Nov Blackberry 10 je zunaj

Danes je bila v New Yorku predstavitev novega Blackberry 10 (BB 10), verjetno zadnje možnosti za preživetje tega nekoč dominantnega ponudnika pametnih telefonov. Sam telefon sem zadnjič že predstavil. Tukaj pa je še vroča recenzija Davida Poguea v New York Timesu. Pogue je v preteklosti sicer BB že odpisal. Tokrat pa o tem ni več tako prepričan. Nadaljujte z branjem

Mercatorjeva luknja in kazen

Včeraj predstavljeni poslovni rezultati Mercatorja za lansko leto potrjujejo, kar smo neformalno vedeli že kar nekaj časa: da je trgovska družba zaradi nefokusiranega poslovanja na osnovno dejavnost poslovala slabo, da se ni pravočasno in primerno odzvala na agresivni pohod konkurence (vendar ne samo nizkocenovnih diskontarjev) in da je v bilancah skrivala okostnjake v obliki prevrednotenih nepremičnin. Večina izgube za lansko leto (v višini 104 mio evrov) izhaja iz odpisov vrednosti. Nadaljujte z branjem

Kaj ECB skrbi glede slovenske slabe banke?

Medtem ko so danes mediji planili po objavi Dnevnika, da naj bi menda “Trojka raztrgala vladni načrt sanacije bančnega sistema“, Finance pa so objavile faksimile komentarja “trojke”, pa je dejstvo, da je stališče ECB glede zakona o “slovenski slabi banki” že dolgo znano (vse od 19. septembra 2012) in javno dostopno. Angleško ali slovensko verzijo tega dokumenta lahko najdete na navedenih linkih. Toda ta stališča ECB so daleč od tega, da bi “raztrgala” koncept slabe banke, pač pa opozarjajo na nekaj ključnih izvedbenih vidikov v procesu sanacije bank. Nadaljujte z branjem

Se je neenakost v Sloveniji povečala ali zmanjšala?

Dani Rodrik (Harvard) je pred kratkim na blogu naredil drobno vajo v slogu, da bi pokazal, če so Američani na boljšem kot denimo Nizozemci. Vzel je podatke Svetovne banke (WYD – World Income Distribution, projekt, za katerega pridno skrbi Branko Milanovic) o distribuciji dohodkov Američanov in Nizozemcev po ventilih (20 dohodkovnih razredov, širokih po 5% prebivalstva). Dobil je takšno sliko: Nadaljujte z branjem

Seminar: Uvajanje sistema korporativne integritete v podjetje

Poslovna etika in korporativna integriteta postajata vse bolj pomembna elementa doseganja konkurenčne prednosti gospodarskih družb in finančnega sistema na dolgi rok. Na dvodnevnem seminarju z delavnico Korporativna integriteta, ki bo 12. in 13. februarja na Ekonomski fakulteti, bodo domači in tuji strokovnjaki povedali, kako lahko podjetja in organizacije integriteto učinkovito vgradijo v celoten sistem poslovanja njihovega podjetja in se tako izognejo nevarnostim goljufij, nasprotja interesov in korupcije.

Udeleženci bodo spoznali: tveganja in posledice, ki jih ustvarijo korupcija in nasprotje interesov, na praktičnih primerih pogledali, kako poteka forenzična preiskava goljufije ter kako zavarovati odgovornost za učinkovitejše poslovanje.

Več o seminarju >>>

%d bloggers like this: