Po razpadu vladne koalicije smo priča silovitim medijskim lobiranjem za oblikovanje projektne koalicije pod okriljem PS Alenke Bratušek. Ker so medijski navijači za projektno koalicijo Bratuškovo spremenili v veliko medijsko-politično zvezdo, se odpira vprašanje, ali je tako opevana projektna koalicija rešitev ali poguba za Slovenijo.
…
Že hitra analiza glavnih »projektov« PS, s katerimi je ta stranka v zadnjem letu poskušala večkrat destabilizirati Slovenijo, pokaže, da s projektno koalicijo pod vodstvom PS v resnici drvimo pod okrilje trojke. Kučanova PS se namreč zavzema za odpravo reforme trga dela, konec proračunskega varčevanja in velik dvig DDV, ustavitev hitre sanacije bank, blokado privatizacije državnega premoženja in omejitev tujega kapitala. Vse to pa je v nasprotju z zahtevami EK in MDS, ki odsevajo stališče trojke. Če torej pride na oblast Kučanova projektna koalicija, je jasno, da sledi še večja destabilizacija države, kar je v resnici hitra pot do prihoda trojke.
PS med njene preostale »projekte«, ki niso povezani s poročili EK in MDS, predlaga še spremembo referendumske zakonodaje in infrastrukturne projekte za zagon gospodarstva. Spomnimo, da je ista PS še pred nedavnim najbolj nasprotovala novi referendumski zakonodaji, češ da jo Slovenija do leta 2015 sploh ne potrebuje. Izkušnja propadlih Stožic, ki so končale kot slaba terjatev NLB, pa je več kot jasno opozorilo, da je potrebno PS skupaj z njenim zamrznjenim predsednikom Jankovićem držati čim dlje od kakršnih koli infrastrukturnih projektov v državi!
Vir: Stane Kovač, Finance
DAMIJAN blog 
G. Damijan
Načeloma se strinjam s tem da bi morali spraviti naš proračunski primankljaj v red. Krugman ki ga sicer radi citirate pravi da če privatni sektor ni zmožen zagotoviti zadostnega povpraševanja ker je prezadolžen potem mora vstopiti država in s proračunskim primankljajem zagotoviti zadosten demand. Vse lepo in prav, toda zakaj potem tega ne bi mogli prenesti na med-državno raven. Če je večina Evropske Unije v recesiji in mora Slovenija imeti 6% deficit da vse teče normalno, medtem ko imajo Nemci že napovedan presežek potem nam gre očitno Slovencem slabše kot Nemcem in z primankljajem samo prelagamo neizogibno. Ali pa če gledamo na globalni ravni, sej kriza ki se začela v Ameriki bi lahko enako prizadela Evropo kot npr. Azijo. (Ok mogoče so bile Evropske banke bolj izpostavljene ameriškim derivatom toda to ni razlog da smo po parih letih še vedno v krizi). Če je Evropa v dolžniški krizi, ker se mora zadolževati da ohranja svoj socialni model, potem dolg ki ga relativno več vzamemo kot preostale države sveta, očitno signalizira da brez ekonomske rasti financirane z dolgom nismo več konkurenčni.
Ko gledam npr. Bratuvškovo in Lukšiča po televiziji ko govorita bedarije da bi blo treba nehat z varčevanjem in naprej trošit in se zadolževat like we dont give a damn, postane očitno da leva opcija trenutno ne bi smela priti na oblast, če nočemo čist zajebat Slovenije.
Samo levi bi lahko tud mal bolj razmislil v svojih argumentih proti varčevanju. Gledaš poročila pa mečejo vn raziskave od IMF-a kako so zdej po novem pogruntal da varčevanje ni več izhod iz krize in da treba spet začet napolno trošit.
Samo dejansko, če je fiskalni multiplikator v krizi tako velik, kaj to pomeni za Slovenijo. Ko nastopila kriza smo mel ves čas ogromen proračunski primankljaj in sploh še nismo začeli z nekimi resnimi varčevalnimi ukrepi. Če smo imeli še leta 2011 6.4% BDPja primankljaj in nej bi ga leta 2012 imeli okol 4.5% in ga moramo še znižati, se pomoje v Sloveniji ne zavedamo da nas vbistvu kriza še niti ni zadela. Sej mamo nadpovprečno zadolžena podjetja pa poleg parih tajkunskih zgodb sploh še nismo imeli bančne krize. Tudi znižanje primankljaja za leta 2012 je po mojem mnenju dost bullshit. Če samo študente pogledamo, štipendije za zadnje mesece 2012 bomo dobil enkrat letos, sicer mi ni čisto jasno kako to deluje, toda dosti sumljivo je da so na delu računovodski triki v upanju da lahko stvari prenesemo za kako leto naprej in upamo da bo vse sončno leta 2013 in se niti ne bo upazilo.
Long story short, če smo imeli še eno leto nazaj proračunski primankljaj 6.4% BDPja in če lahko rečemo da smo od začetka krize z visokim fiskalnim multiplikatorjem in visokimi proračunskimi primanjkljaji samo prestavljaji krizo ki je neizogibna potem ne moremo pričakovati da lahko znižamo primankljaj tudi za majhen % in se to ne bi močno poznalo na rasti našega BDPja.
Še za na koncu, v Evropski Uniji, so bli spreadi na donosnost na obveznice GIIPS-ov in Nemčije največji, ko so investitorji dvomili v evropski projekt in so upoštevali možnost da bo npr. Grčija iztopila iz Evro območja. Slovenija je majhna država ki predstavlja nepomemben % BDPja celotnega Evro območja in “severne” države oziroma ECB so že pokazale voljo da bodo bailloutale periferne države v krizi, zato se sprašujem ali razmeroma nizka donosnost na Slovenske obveznice dejansko prikazuje realno luč v državi.
Hvala za odgovor,
Martin Vakselj
Všeč mi jeVšeč mi je