Kitajska verzija ameriške finančne krize pred vrati

Pok kitajskega nepremičninskega in kapitalskega balona se napoveduje že nekaj časa. Dogajanje na kitajskem medbančnem trgu pa vse bolj spominja pred-implozijsko stanje v ZDA poleti 2007. Vzporednic z ameriškim dogajanjem ni mogoče spregledati. Da bi omejila napihovanje balonov in gospodarske rasti je kitajska centralna banka že lani dvignila obrestne mere, kar pa je povzročilo, da se je medbančni trg (shadow banking) začel podirati, ker so banke začele kopičiti denar oziroma državne obveznice. CDS spreadi nevarno naraščajo. Prvi finančni sklad so sicer rešili pred propadom, toda čaka že naslednji in za njim domine. Nadaljujte z branjem

IMF: Neenakost znižuje rast

Tja, na IMF se dogaja zanimiva metamorfoza, odkar je tam glavni ekonomist Olivier Blanchard. Za inštitucijo s tovrstnim pedigrejem je IMF v zadnjih dveh letih naredil zanimiv akademski preobrat – od pravovernosti h kritičnemu preverjanju nekoč zabetoniranih dogem. Začel je z dvema priznanjema, da se je zmotil glede koristnosti politike varčevanja v času šibkega okrevanja ali recesije (tukaj), zatem je glavni ekonomist Blanchard še s posebno raziskavo pokazal, da se je IMF zmotil glede višine fiskalnih multiplikatorjev (tukaj), priznal zmoto glede učinkovitosti varčevanja v Grčiji (tukaj), z dvema raziskavama pokazal, da je pravljica o ekspanzivnih učinkih restriktivne fiskalne politike res samo pravljica (tukaj in tukaj), nato pokazal, da ima politika varčevanja negativne učinke na najšibkejše sloje (tukaj), nedavno pokazal, da gre tudi pri Reinhart-Rogoff zgodbi o negativnem vplivu visokega dolga za pravljico (tukaj) in pred dnevi še z novo raziskavo pokazal, da neenakost znižuje dolgoročno gospodarsko rast, medtem ko redistribucija nima negativnega učinka na rast (tukaj). Nadaljujte z branjem

Oligarhi v ozadju ukrajinske drame

Pri vsej zgodbi okrog ukrajinske drame, ki je končno odplavila Janukoviča (pred politično kariero sicer avtomehanika in nasilneža s kriminalnim dosjejem), je ob bizarnostih okrog Janukovičevega dvorca zanimivo predvsem troje. Prvič, globoka politično – nacionalna razklanost Ukrajine, pri čemer se zdi prozahodni del v manjšini glede na ruski del. Drugič, koliko so k vstaji pripomogle zahodne obveščevalne službe po neuspehu pogajanj glede sporazuma z EU, da bi preprečile ekspanzijo ruskega političnega vpliva na vzhodne meje EU (o tem bomo najbrž nekoč brali v kakšnih “…leaksih”). In tretjič, kakšno vlogo so pri dokončnem preobratu odigrali oligarhi. Nemški Der Spiegel je odstrl del tančice o vlogi Akhmetova in Firtasha. Od tega, ali sta dirigenta končnega akta preobrata ali zgolj opazovalca, bo namreč odvisna usoda njunega premoženja. Nadaljujte z branjem

Cagavost odraslih kot posledica napačne vzgoje otrok

Tja, Megan McArdle je komentarju v The Atlanticu, ki naj bi predstavil njeno novo knjigo “The Up Side of Down: Why Failing Well Is the Key to Success“, naredila zanimiv twist, ki se meni sicer na zdi zelo posrečen. Nadaljevanje pač. Začela je s tem, zakaj imajo veliki pisci tako hude težave s pisanjem, da nenehno odlašajo z začetkom pisanja. Vse dokler interni strah, da ne bo nič iz njih, premaga drugi strah, da bodo od sebe dali slab produkt. Preživetveni nagon. No, McArdlova je vzroke za to cagavost poiskala v napačni vzgoji oziroma v šolskem sistemu. Nadaljujte z branjem

Zakaj se Škotski osamosvojitev in obdržanje funta ne splača

What the independence movement says is that there’s no problem — Scotland will simply stay on the pound. That is, however, much more problematic than they seem to realize.

It’s true, as pointed out here, that England, I mean the rump UK, I mean continuing Britain, whatever, can’t prevent the Scots from using the pound, just as the United States can’t stop Ecuador from using dollars. But the lesson of the euro crisis, surely, is that sharing a common currency without having a shared federal government is very dangerous. Nadaljujte z branjem

Zanimivo branje

Kako varčevanje ubija

Lani sta David Stuckler (Oxford) in Sanjay Basu (Stanford) objavila zelo odmevno knjigo o negativnih učinkih politik varčevanja “The Body Economic: Why Austerity Kills“. V New York Timesu sta nato objavila še komentar “How Austerity Kills“. V knjigi sta sistematično zbrala podatke vse od leta 1930 naprej o zdravstvenem stanju po državah in jih križala s podatki o gospodarskih recesijah ter še posebej s politikami varčevanja. Ugotavljata, da se zaradi zmanjševanja sredstev za zdravstvo, ukinjanja določenih storitev in plačljivosti zdravil povečuje smrtnost dojenčkov, prihaja do izbruhov epidemij ter na koncu tudi do povečane samomorilnosti. Nadaljujte z branjem