Vikend branje

So diktatorji za kaj dobri? V Afriki ne

Pred dnevi sem iskal kakšno raziskavo, ki bi – glede na dogajanja v Ukrajini – pokazala, koliko diktatorjem se je uspelo obdržati na oblasti, po tem ko se jim je “zgodila ulica”. Nekako v podzavesti imam, da jih ni bilo prav veliko. Toda nisem našel nobene statistike o tem. Namesto tega sem našel tole grafiko iz The Economista, ki kaže “uspešnost” afriških diktatorjev v drugi polovici 20. stoletja. Primerja spremembo v blaginji (BDP per capita) in življenjskem pričakovanju v času trajanja “mandata”. Huh, evidenca je katastrofalna.  Nadaljujte z branjem

Uspeh trojke v EU: zdravila prava, pacient pa padel v komo

Evropski parlament (njegov odbor za ekonomsko in monetarno politiko) je pravkar objavil študijo o učinkovitosti delovanja trojke pri reševanju težav perifernih EU držav “The Troika and financial assistance in the euro area: successes and failures“. Raziskovalci iz Bruegla, ki so za EP opravili to študijo (Andre Sapir, Guntram B. Wolff, Carlos De Sousa, Alessio Terzi), so do učinkovitosti delovanja trojke precej kritični. Ugotavljajo, da so bili pričakovani učinki finančne pomoči s strani trojke bistveno preveč optimistični. Brezposelnost se je povečala bolj, kot so pričakovali in čeprav so se države držale načrta in izpolnile proračunske cilje, je javni dolg eksplodiral. Zato, ker so države padle v globoko recesijo. Glavni razlogi so v napačni ex ante oceni fiskalnih multiplikatorjev, negativni razvoj zunanjega okolja (javna diskusija o razpadu evro območja, ki je dvignila obrestne mere), podcenjevanje narave problema in politična šibkost. Čeprav so nekatere države (Irska) izšle iz programa pomoči, to – razen veselja nekaterih politikov – še ne pomeni veliko. Sploh pa ne, da so že rešile svoje težave – brezposelnost ostaja velika, okrevanja pa je samo za vzorec. Dejansko so danes šele na začetku poti. Nadaljujte z branjem

Navijači ob propadu Lehman Brothers

Propad Lehman Brothers septembra 2008 pomeni uradni izbruh finančne krize v razvitih državah. Takojšnja posledica propada Lehmana je bil kolaps na borzah ter zamrznitev veleprodajnih medbančnih kreditnih trgov (medsebojne prodaje sredstev oziroma zadolževanja med bankami). Posledično je večina bank v zahodnih državah zašla v težave z likvidnostjo, saj so bile izpostavljene s kratkoročnimi krediti, ki jih zaradi kolapsa medbančnega trga niso mogle refinancirati. To je za seboj potegnilo kreditni krč (zamrznitev kreditov gospodarstvu) in najhujšo gospodarsko recesijo po drugi svetovni vojni. To, da so ameriške monetarne oblasti leta 2008 dovolile, da je Lehman Brothers šel v stečaj, se danes smatra kot ena večjih napak operativne ekonomske politike. No, problem je, da tega takrat večinoma vsi niso videli na  enak način, pač pa so finančnemu ministru Hanku Paulsonu in Fed kot regulatorju ploskali ob “pravilni odločitvi”. Nadaljujte z branjem

So Real Business Cycle modeli za kaj dobri?

Kratek uvod za ne-ekonomiste. Kot sem pisal pred tremi meseci v Velikem nategu, je neoklasična kontrarevolucija od 1970-ih let naprej naplavila tri nove teorije (vse nagrajene z Nobelovimi nagradami), ki so – čeprav so vse po vrsti za lase privlečene – preusmerile tok ekonomske teorije: (1) teorija racionalnih pričakovanj (Muth, Lucas), (2) hipoteza učinkovitih trgov (Fama) ter (3) teorija realnih poslovnih ciklov (Prescott, Kydland). Zadnjo (Real Business Cycle, RBC) teorijo si je bilo potrebno izmisliti zato, ker se namreč v modelih z racionalnimi pričakovanji in popolnoma učinkovitimi trgi krize po definiciji ne morejo zgoditi. V modelu je gospodarstvo vedno v ravnotežju, saj vedno obstajajo cene (dobrin ali delovne sile), ki “počistijo trg”. Nadaljujte z branjem

Zakaj nas čaka dolgo obdobje nizke rasti

Medtem ko je lanska napoved Larryja Summersa o obdobju sekularne stagnacije (dolgo obdobje nizke rasti) naletela na dokaj razumevajoč sprejem v akademski sceni, pa je raziskava Roberta Gordona (Northwestern University) “Is U. S. Economic Growth Over? Faltering Innovation and the Six Headwinds” leto pred njim (avgust 2012) naletela na, milo rečeno, zelo kontroverzen sprejem. Jasno, Summers je stopil na pripravljen teren, medtem ko je bil zelo kritičen sprejem Gordonove raziskave predvsem posledica dejstva, da je bil prvi, ki je objavil tako šokantno napoved. Kritike so se vrstile, Gordon pa z novo, pravkar izdano raziskavo “The Demise of U.S. Economic Growth: Restatement, Rebuttal, and Reflections” (februar 2014) še utrjuje tedanjo napoved. Nadaljujte z branjem

Okrevanja brez razdolžitve ne bo

Konec prejšnjega leta se je začel proces sanacije državnih bank, ki naj bi privedel do očiščenja bančnih bilanc kot predpogoja, da bodo banke spet lahko začele posojati odjetjem. Toda kot sem napisal že nekajkrat, samo očiščenje bank ne bo dovolj, če ne bo hkrati prišlo do procesa masovnega razdolževanja v podjetniškem sektorju. Vlada se je odločila, da bo proces razdolževanja omogočila s prenosom dela slabih terjatev na slabo banko ter s prenovo insolvenčne zakonodaje. Toda to ne bo dovolj. Ali drugače rečeno, to samo po sebi ne bo privedlo do želenih rezultatov. * Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: