Kdo je kriv?

New York Times je v soboto objavil transkripte pogovorov na Fedu pred in po izbruhu sedanje krize, ki kažejo razmišljanja in delovanje glavnih protagonistov monetarne politike v tistem obdobju. Zapisniki kažejo zanikanje problema s strani mnogih akterjev, denimo tedanjega podpredsednika Fed in kasnejšega finančnega ministra Timothyja Geithnerja, ter pozitivno vlogo pri priznavanju, da gre za krizo, in prizadevanje za aktivnejše poseganje Fed s strani tedanjega guvernerja Bena Bernankeja in njegove tedanje pomočnice in sedanje guvernerke Janet Yellen.

Podoben povzetek duha tistega časa, vendar med vodilnimi ekonomisti, je naredil Brad DeLong.

Lepo je videti, kako so padle številne maske in kako se pokaže, kdo so bili takrat zares resni ekonomisti in eksperti in kateri so bili “resni” zgolj zaradi pomembnosti, ki jim jo je nadal establišment.

Kaj pa pri nas? Nadaljujte z branjem

Še dobro, da je konec olimpijade, teh medalj pa je zdaj že res preveč

Ampak prav zares je dobro, da bo jutri olimpijskih iger konec. Danes smo dobili še osmo kolajno, kar je naš rekord vseh časov in za 4-krat presega napoved ekonomskega modela Andreff & Andreff (2013). Ne da bi imel kaj proti veliki količini medalj, prav nasprotno! Problem je le, ker si s tem postavljamo (pre)visoke standarde za naslednjo olimpijado. V Sočiju smo letvico postavili tako visoko, da bodo naslednje generacije imele hude težave, da pridejo blizu sedanji generaciji. Nadaljujte z branjem

Vikend branje

So diktatorji za kaj dobri? V Afriki ne

Pred dnevi sem iskal kakšno raziskavo, ki bi – glede na dogajanja v Ukrajini – pokazala, koliko diktatorjem se je uspelo obdržati na oblasti, po tem ko se jim je “zgodila ulica”. Nekako v podzavesti imam, da jih ni bilo prav veliko. Toda nisem našel nobene statistike o tem. Namesto tega sem našel tole grafiko iz The Economista, ki kaže “uspešnost” afriških diktatorjev v drugi polovici 20. stoletja. Primerja spremembo v blaginji (BDP per capita) in življenjskem pričakovanju v času trajanja “mandata”. Huh, evidenca je katastrofalna.  Nadaljujte z branjem

Uspeh trojke v EU: zdravila prava, pacient pa padel v komo

Evropski parlament (njegov odbor za ekonomsko in monetarno politiko) je pravkar objavil študijo o učinkovitosti delovanja trojke pri reševanju težav perifernih EU držav “The Troika and financial assistance in the euro area: successes and failures“. Raziskovalci iz Bruegla, ki so za EP opravili to študijo (Andre Sapir, Guntram B. Wolff, Carlos De Sousa, Alessio Terzi), so do učinkovitosti delovanja trojke precej kritični. Ugotavljajo, da so bili pričakovani učinki finančne pomoči s strani trojke bistveno preveč optimistični. Brezposelnost se je povečala bolj, kot so pričakovali in čeprav so se države držale načrta in izpolnile proračunske cilje, je javni dolg eksplodiral. Zato, ker so države padle v globoko recesijo. Glavni razlogi so v napačni ex ante oceni fiskalnih multiplikatorjev, negativni razvoj zunanjega okolja (javna diskusija o razpadu evro območja, ki je dvignila obrestne mere), podcenjevanje narave problema in politična šibkost. Čeprav so nekatere države (Irska) izšle iz programa pomoči, to – razen veselja nekaterih politikov – še ne pomeni veliko. Sploh pa ne, da so že rešile svoje težave – brezposelnost ostaja velika, okrevanja pa je samo za vzorec. Dejansko so danes šele na začetku poti. Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: