This paper considers by far the largest firm level dataset (more than 90,000 firms) used by any study on the spillover effects of FDI. The main novelty of the paper is the explicit control for various sources of firm heterogeneity when accounting for different effects of FDI on firm performance. Controlling for these variables leads to some interesting results, which contrast with the previous empirical work in the field. We find that horizontal spillovers have become increasingly important over the last decade, and they may even become more important than vertical spillovers. Nadaljujte z branjem→

Črt Kostevc

V zadnjih tednih imamo to srečo, da obstaja Portugalska, ki je, podobno kot Slovenija, hitro prehodila pot od vzorne študentke do nekoga, ki pri učenju rabi pogoste inštrukcije in izdatno motiviranje. Slovenija, ki varčevalne lekcije prav tako še ni docela osvojila, zdaj z lažjim srcem spremlja, da se je strog učiteljev pogled, pa čeprav zgolj za trenutek, preusmeril na Iberski polotok. Kot mnoge generacije učencev v šolskih klopeh, ki so se v določenem trenutku izognile razgaljanju svojega neznanja pred razredom, tudi Slovenijo preveva varljiv občutek olajšanja in zmotno prepričanje, da bomo ob prihodnjem izpraševanju bolje pripravljeni. * Nadaljujte z branjem→

Medtem ko se Rusi hecajo z Američani glede Snowdena, pa ima “Snowdnov efekt” lahko bistveno hujše posledice od zgolj razkritja vseobsežne ameriške prisluškovalne mreže, zardevanja Googla in lastnikov socialnih omrežij zaradi nečednega sodelovanja z ZDA in razkrivanjem zasebnih podatkov uporabnikov, ohladitve odnosov med Rusijo in ZDA ter nelagodnosti Merklove glede tega, kako tesno je nemška vlada sodelovala z NSA in kako ekstenzivno je uporabljala ameriške algoritme za filtriranje ogromne količine zasebnih podatkov, ki so jih Američani pridobivali o nemških državljanih in jih dali na voljo nemški vladi. Snowden je pomemben predvsem, ker je odprl vprašanje varnosti zasebnih podatkov pred nepoklicanimi osebami. Če Google omogoča dostop do zasebnih podatkov posameznikov in podjetij ameriški vladni NSA, lahko tak dostop proti plačilu omogoča tudi zasebnim družbam. Se vec, do njih lahko pride (skorajda) kdorkoli.

Nadaljujte z branjem→

Vem, da večina mojih akademskih kolegov ne mara Paula Krugmana (“ker je keynesianec” in “ker se vsak dan dela pametnega”). Kar je sicer meni vseeno: briga me ali je neoliberalec ali keynesianec ali mencingerijanec, strinjam se z njegovim pogledom, da imamo tokrat opravka s krizo povpraševanja in da je to mogoče prvenstveno reševati z ukrepi na strani spodbujanja povpraševanja (ob seveda komplementarnih ukrepih na strani ponudbe ter večje učinkovitosti javnih financ). Ampak glede Krugmanove zadnje kolumne, kjer je (briljantno) primerjal KItajsko s kolesom, ki se bo zaletelo v zid, bi se pa verjetno utegnili vsi strinjati. Nadaljujte z branjem→

Zakon naj bi tako okrepil bančno poslovno prakso zunajsodne poravnave, ki jo lahko trenutno strnjeno ocenimo kot: prepozno, prepočasi in premalo odločno. Banke bi dobile dodatna pravna orodja za hitro prestrukturiranje dolžnikov, pri čemer pa bi nekooperativne banke plačale tudi določeno ceno. Predlog poravnave, izglasovan s kvalificirano večino upnikov, bi postal zavezujoč za vse upnike v enakem položaju. Za glasovanje zavarovanih upnikov bi lahko upoštevali tudi ekonomsko vrednost terjatev. Pri »prisilnem sodelovanju« takih upnikov pa bi lahko veljalo načelo ohranjanja dolgoročne ekonomske vrednosti zavarovanih terjatev. Nadaljujte z branjem→

TEŠ 6 or die (januar 29, 2010)

Spomnimo se začetka vladno-šaleškega desanta na javno mnenje glede šestega bloka termoelektrarne Šoštanj. Vladni energetski direktor Janez Kopač je pojasnjeval usodno energetsko odvisnost Slovenije od TEŠ 6 s tako plastičnimi izrazi, kot so »8-urni energetski mrki«, Uroš Rotnik, direktor TEŠ, pa še nedavno denimo tako: »Že zdaj smo 30-odstotno odvisni od uvoza. Brez šestega bloka pa bi se ta uvozna odvisnost povečala na čez 50 odstotkov«. Nadaljujte z branjem→

V tem času so Slovenijo vodile štiri vlade. Pod Janezom Janšo so v Šoštanju pod budnim očesom Jožeta Zagožna, Ivana Atelška in Petra Kotarja projekt pripravili in pod pogoji švicarskega prava podpisali ključno, 800 milijonov evrov vredno pogodbo z Alstomom. Ta, naključno ali ne, ni vsebovala protikorupcijske klavzule. Pod Borutom Pahorjem sta Matej Lahovnik in nekdanji svetovalec TEŠ Franci Križanič poskrbela za to, da je TEŠ 6 z nakazili več sto milijonov evrov Alstomu odšel na pot brez vrnitve. Pod drugo Janševo vlado je projekt dobil za skoraj pol milijarde državnih jamstev. V času vlade Alenke Bratušek pa je njegovo vodenje spet prevzel Rotnikov krog. Nadaljujte z branjem→

Zadnji podatki, ki jih navaja Economist, kažejo, da ima Kitajska med top-10 največjimi bankami na svetu kar 4 banke. Pri tem ima prvič v sodobni zgodovini tudi največjo banko – ICBC. “Problem” kitajskih bank je seveda v tem, da so v državni lasti – ne morejo propasti, saj jih država vedno znova rešuje. Tudi v sedanji situaciji, ko kitajsko gospodarstvo pestita zmanjševanje stopnje rasti ter nepremičninski balon in balon na kapitalskem trgu. Lahko pa seveda to potegne navzdol Kitajsko kot celoto. To je pa zgolj vprašanje časa. Pri tem tudi centralnoplanski sistem ne pomaga.